Kaj verujemo

IZJAVA O VERI
(Glej tudi »Dobre novice«)

(A) PRIORITETE

1. Znanstveni vidiki stvarjenja so sicer pomembni, vendar po pomembnosti prihajajo za razglašanjem Evangelija Jezusa Kristusa, našega Vladarja, Stvarnika, Zveličarja in Sodnika.
2. Nauka o Stvarniku in Stvarstvu konec koncev ne moremo ločiti od Evangelija Jezusa Kristusa.

(B) OSNOVE

1. Vseh 66 knjig Svetega pisma je zapisana Božja beseda. Sveto pismo je navdihnil Bog in je v celoti brez napak. Njegove trditve so v celotnem originalnem zapisu dejansko resnične. Sveto pismo je najvišja avtoriteta, ne samo v vsem kar zadeva vero in vodstvo, ampak v vsem kar uči. Njegova veljava ni omejena samo na duhovne, verske in zveličavne teme, ampak vključuje tudi izjave s področij kot sta zgodovina in znanost.
2. Zadnje vodilo pri interpretaciji Svetega pisma je prav Sveto pismo samo.
3. Poročilo o nastanku, kot je predstavljeno v Genezi, je preprosto, toda dejansko poročilo o resničnih dogodkih in kot tako daje zanesljiv okvir znanstvenim raziskavam vprašanja nastanka in zgodovine življenja, človeštva, Zemlje in vesolja.
4. Različne izvirne življenjske oblike (vrste), vključno s človeško, so nastale z neposrednim stvariteljskim dejanjem Boga. Živeči potomci poljubne prvotne vrste (razen človeka), lahko danes predstavljajo več kot le eno vrsto, kar odraža genetski potencial prvotne vrste. Po naravni poti so se znotraj prvotne vrste od stvarjenja dalje zgodile samo omejene biološke spremembe (vključno z mutacijskimi okvarami).
5. Potop iz Geneze je bil stvarni zgodovinski dogodek, svetoven (globalen) po svojem obsegu in učinku.
6. Posebno stvarjenje Adama (prvega moškega) in Eve (prve ženske) ter njun kasnejši padec v greh, je osnova potrebe po odrešitvi človeštva.
7. Smrt (tako fizična, kakor duhovna) in prelivanje krvi sta prišla na ta svet kot neposredna posledica človekovega padca v greh.

(C) TEOLOGIJA

1. Bog je troedini: en Bog, tri osebe – Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh.
2. Vsi ljudje smo grešniki, tako po naravi, kar je podedovano od Adama in sami po sebi (torej, po lastni izbiri) in smo potemtakem podvrženi Božjemu prekletstvu ter obsodbi.
3. Prostost pred kaznijo in pred močjo greha je človeku dostopna samo preko žrtvene smrti in prelite krvi Jezusa Kristusa ter njegovega popolnega in telesnega vstajenja od mrtvih.
4. Sveti Duh grešniku omogoča, da se pokesa in veruje v Jezusa Kristusa.
5. Sveti Duh živi in deluje v vsakem verniku, da rodi sadove pravičnosti.
6. Zveličanje je dar, ki ga prejmemo samo po veri v Kristusa in se v posamezniku izraža s kesanjem, s sprejemanjem Kristusove smrti kot popolnem plačilu za greh ter sprejemanjem vstalega Kristusa kot Zveličarja, Gospoda in Boga.
7. Vse stvari, ki so potrebne za zveličanje so zapisane v Svetem pismu.
8. Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha in rojen iz device Marije.
9. Jezus Kristus je v telesu vstal od mrtvih, odšel v nebesa, sedaj je na desnici Boga Očeta in se bo na podoben način vrnil na to Zemljo kot Sodnik živim in mrtvim.
10. Satan je duhovni sovražnik tako Boga kot človeka.
11. Tisti, ki ne verujejo v Kristusa so podvrženi večni kazni ob polni zavesti, verniki pa uživajo večno življenje z Bogom.

(D) SPLOŠNO

Člani vodstva (direktorji) Creation Ministry International verujejo, da je sledeče bodisi v skladu s Svetim pismom ali vsaj naznačeno v njem:

1. Sveto pismo nas uči o nedavnem stvarjenju človeka in celotnega stvarstva.
2. Dnevi, opisani v Genezi niso geološka obdobja, ampak je to šest [6] zaporednih štiriindvajset [24] urnih dni stvarjenja.
3. Potop v Noetovem času je bil pomemben geološki dogodek ob katerem je nastala večina (a ne vsi) fosilnih sedimentov.
4. Teorija »vrzeli« nima nobene osnove v Svetem pismu. Isto velja za idejo dan-obdobje (tako imenovana »postopno ali progresivno stvarjenje«), za hipotezo ogrodja [Framework Hypothesis] in za teistično evolucijo.
5. Zavračamo stališče, da je mogoče znanje in/ali resnico deliti na »posvetno« ter »religiozno«, kar se v splošnem izrablja za izogibanje posledicam ali veljavnosti svetopisemskih naukov.
6. Po definiciji ne more biti veljaven noben navidezen, opažen ali domneven dokaz poljubnega področja, vključno z zgodovino in kronologijo, če je le-ta v nasprotju s svetopisemskim poročilom. Osnovnega pomena je dejstvo, da je dokaz vedno podvržen interpretaciji [tolmačenju] zmotljivih ljudi, ki nimajo vseh informacij.