Explore

Po načrtu, poglavje 16: Kdo je Načrtovalec?

 
provod Gorazd Novak (www.ustvarjen.si)

Narava ne razkriva identitete Inteligentnega Načrtovalca. To je poudaril ateistični filozof Raymond Bradley v debati o krščanstvu s krščanskim klasičnim učenjakom E. M. Blaiklockom (1903 – 1983) na Auckland University na Novi Zelandiji okoli 1965. Ateist je začel s prispodobo o vrtnarju, ki jo je pogosto uporabljal takrat še ateist Antony Flew:

‘’Nekoč sta raziskovalca prispela do jase v džungli. Na jasi je raslo veliko rož in plevela. Eden od raziskovalcev reče: Nek vrtnar mora skrbeti za to parcelo. Drugi raziskovalec se ne strinja in pravi, da ni vrtnarja. Tako postavita šotora in opazujeta. Nikoli ni videti vrtnarja. ‘’Toda morda je nevidni vrtnar.’’ Tako postavita žičnato ograjo in vanjo napeljeta elektriko. Patruljirata z lovskimi psi. (Spominjata se namreč, kako so nevidnega moža iz H.G. Wellsovega The Invisible Man lahko vohali in se ga dotaknili, čeprav ga niso mogli videti.) Toda nobeno javkanje nikoli ne nakaže, da je nek vsiljivec doživel električni šok. Nobeno premikanje žice nikoli ne izda nevidnega plezalca. Lovski psi nikoli ne zalajajo. In vendar se Vernik ne pusti prepričati. ‘’Toda vrtnar obstaja, neviden je, neotipljiv, neobčutljiv na električne šoke, vrtnar, ki nima vonja in ne dela hrupa, vrtnar, ki prihaja skrivoma skrbeti za vrt, ki ga ljubi.’’ Nazadnje Skeptik obupa: ‘’Toda kaj ostaja od tvoje prvotne trditve? Le kako se nekaj, kar imenuješ nevidni, neotipljivi, večno izmikajoči se vrtnar razlikuje od domišljijskega vrtnarja ali celo od neobstoječega vrtnarja?’’1

Blaiklock je najprej poudaril, da čeprav vrtnarja morda res ni videti, njegovi učinki vsekakor so vidni, kjer skeptik vidi samo plevel. Flew sam zdaj priznava potrebo po ‘’vrtnarju’’, da bi se življenje sploh lahko začelo.

Toda potem je Blaiklock razširil prispodobo. Pojavil se je še en mož in ogovoril oba raziskovalca: ‘’Vidim, da sta se spraševala, če ta vrt ima vrtnarja. Prav zares obstaja, kajti jaz sem vrtnarjev sin. In če bi rada vedela, kakšen je vrtnar, poglejta mene, kajti jaz sem mu podoben kot izrezan.’’

Res, gledanje v vrt nam lahko pove le toliko. Da bi zares razumeli vrtnarja, bi nam moral povedati on sam, ali pa poslati zanesljivega odposlanca.

Blaiklock je bil strokovnjak za jezik in kulturo obdobja Nove zaveze. Njegove raziskave so ga prepričale, da je bil mož Jezus iz Nazareta dejansko odposlanec Načrtovalca in Načrtovalčev Sin, ki je natančna predstavitev Načrtovalca.2 Sin je dokazal svoj mandat brezhibno s svojimi besedami in dejanji.

Kasneje, leta 1985, je sam Flew debatiral s filozofom in teologom Garyjem Habermasom o najpomembnejšem poročanem dejanju izmed vseh, o trditvi, da je Jezus Kristus premagal smrt.3 Ta debata se je odvijala v Dallasu pred množico tri tisočih ljudi. Ocenjevala sta jo dve skupini strokovnjakov z vodilnih ameriških univerz: v prvi skupini je bilo pet filozofov, ki so bili zaprošeni, da presojajo vsebino debate, v drugi skupini pa je bilo pet poklicnih debatnih sodnikov, ki so bili zaprošeni, da presojajo kvaliteto argumentov.

Štirje od petih filozofov so glasovali, da je Habermas zmagal, tj. da so njegovi argumenti v prid [Jezusovega] vstajenja močnejši od Flew-jevih poizkusov, da bi jih ovrgel, en pa je glasoval za neodločeno. Skupina poklicnih sodnikov je glasovala tri proti dve v korist Habermasa. V nadaljevanju sta podana komentarja dveh izmed sodnikov: ‘’Moje stališče je, da ima zagovornik [Habermas] zelo izdatno težo argumentov v prid svojih trditev. Različni zgodovinski viri so me prepričali, da sprejmem argumente zagovornika. Na drugi strani pa dr. Flew-ju ni uspelo predstaviti pomembnejših potrditev svojega stališča, še zlasti ne v periodi zavračanja in v soočenju. Dr. Habermas je dr. Flew-ju zelo otežil zavračanje zelo specifičnih tem. Ko so ugovori napredovali, sem imel občutek, da je dr. Flew skušal zaobiti argumente.’’

‘’Zaključujem, da so zgodovinski dokazi, čeprav pomanjkljivi, dovolj močni, da razumne ljudi vodijo do zaključka, da je Kristus v resnici vstal od mrtvih. Habermas je zmagal v debati. … S tem, ko je porazil od Hume-a navdihnjeno skeptično kritiko čudežev v splošnem, ki jo je ponudil Flew, in s tem, ko je pokazal moč nekaterih zgodovinskih dokazov, je Habermas nazadnje zagotovil ‘’zelo verjetne dokaze’’ za zgodovinskost vstajenja ‘’brez verjetnega naturalističnega dokaza zoper to.’’ Zato je Habermas, po mojem mnenju, zmagal debato.’’

Oba razpravljalca sta po debati postala prijatelja in ko se je Flew dvajset let kasneje odpovedal ateizmu, je Habermasu z veseljem dovolil intervju.4

Nedavno je James Patrick Holding pokazal, da obstaja vsaj 17 dejavnikov, zaradi katerih krščanstvo ne bi moglo uspeti v starem svetu, če ne bi bilo podprto z neovrgljivimi dokazi Jezusovega vstajenja.5

Kaj Načrtovalec pričakuje od nas

Zgodovinski dokazi kažejo, da je Jezus verjel, da je skupina knjig, ki jo imenujemo Biblija, avtoritativno razodetje Načrtovalčevega sporočila Njegovim stvaritvam.6,7 To vključuje sporočilo, da je On ustvaril, kdaj je ustvaril in v kakšnem zaporedju je ustvaril.8 In ta knjiga odločilno premaga vse ostale razlage sveta kot ga poznamo, tako s posebnim stvarjenjem, kakor tudi glede trenutne skaženosti sveta.9 To tudi razloži geologijo (potop), jezike (evolucionisti nimajo Babilonskega stolpa), porazdelitev prebivalstva, izvor agrikulture in vseh stvari, ki jih ‘’zgolj načrtovanje’’ ne more razložiti.

V tej knjigi nam je Načrtovalec tudi povedal, kaj pričakuje od tistih, ki jih je ustvaril, in kako je njihova neposlušnost povzročila smrt ter ločitev od Njega.10 Toda ista knjiga razkriva tudi Njegov načrt rešitve. Njegov Sin Jezus Kristus je prišel na svet, da bi nase prevzel kazen za naše grehe, in pretrpel smrt ter sramoto namesto nas. Vstal je od mrtvih in dokazal, da je plačal ceno in premagal smrt.11

Povzetek

Dokazi odličnih naprav v organizmih in uglašenosti vesolja kažejo ne samo na inteligentno načrtovanje, pač pa na enega inteligentnega Načrtovalca. In čeprav ne moremo razbrati identitete Načrtovalca samo na podlagi njegovih stvaritev, je poslal svojega Sina, da človeštvu razodene, kakšen točno je. Sin je potrdil niz [svetopisemskih] knjig kot resnično zgodovino Načrtovalčevih stvariteljskih del in interakcij s svojimi bitji, in kaj On pričakuje od nas.

Reference in opombe

  1. Flew, A. Theology and Falsification, University, 1950 – 51 Vrni se na besedilo.
  2. Hebrejcem 1,1-3 ‘’… Bog … nam je spregovoril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse.’’ Vrni se na besedilo.
  3. Habermas, G.R. in Flew, A.G.N. Did Jesus Ride from the Dead? The Resurrection Debate, ured. Miethe, T.L., Harper & Row, San Francisco, 1987 Vrni se na besedilo.
  4. My Pilgrimage from Atheism to Theism: an exclusive interview with former British atheist Professor Antony Flew by Gary Habermas, Philosophia Christi, 2005 Vrni se na besedilo.
  5. Holding, J.P. The Impossible Faith, Xulon Press, Florida, USA, 2007 Vrni se na besedilo.
  6. Sarfati, J. The Authority of Scripture, Apologia 3(2): 12 – 16, 1994; creation.com/authority. Ko je Jezus hodil po svetu, je bila edina Biblija to, kar danes imenujemo Stara Zaveza, vendar pa je Jezus apostole pooblastil, da napišejo spise, ki jih zdaj imenujemo Nova Zaveza. Vrni se na besedilo.
  7. Livingston, D. Jesus Christ on the infallibility of Scripture, v ‘A Critique of Dewey Beegle’s book titled: Inspiration of Scripture’, M.A. Thesis, 2003; creation.com/jesus_bible Vrni se na besedilo.
  8. glej tudi Sarfati, J. Genesis: Bible authors believed it to be history, Creation 28(2): 21 – 23, 2006; creation.com/gen-hist Vrni se na besedilo.
  9. glej tudi Catchpoole, D. Holy books? Which one are you going to trust? Creation 26(1):1, 2003; creation.com/holybooks Vrni se na besedilo.
  10. glej tudi Sarfati, J. The Fall: a cosmic catastrophe – Hugh Ross’s blunders on plant death in the Bible, J. Creation 19(3): 60 – 64, 2005; creation.com/plant_death Vrni se na besedilo.
  11. glej tudi Good news! creation.com/goodnews Vrni se na besedilo.