Vdor se začne

Vdor Nezemljanov 1 Poglavje

avtor Gary Bates
prevod Gorazd Novak

Sodobni pojav

Marsovci prihajajo! V radijski oddaji, ki jo predvajajo po celi državi, poročevalec novic radia Interkontinental prekine redni program s poročilom, da so astronomi opazili ogromne modre plamene, ki se dvigajo s površja Marsa.

Poročevalec se spet vključi v program in pove, da je majhen meteor priletel na farmo blizu kraja Grover’s Mill v New Jerseyju. Radijska oddaja se nato preklopi na poročevalca Carla Phillipsa, ki v živo poroča s prizorišča in komentira, da gre za nadvse čuden meteor. Pokrov se odvija! Kaj se dogaja? Bi to lahko bila vesoljska ladja? Šok in grozo te neverjetne situacije opisuje Phillipsov skoraj histerični ton glasu:

Iz jame se dviga zgrbljena postava. V zrcalu lahko vidim droben žarek luči. Kaj je to? Iz zrcala izhaja curek ognja in skače prav do prihajajočih ljudi. Zadel jih je! Ljubi Bog, spreminjajo se v ogenj! Celo polje gori. Gozdovi … skednji … bencinski rezervoarji avtomobilov … širi se vsepovsod. Prihaja sem. Približno 20 jardov na moji desni …

Kratka tišina. Nato napovedovalec nadaljuje:

Dame in gospodje, pravkar sem prejel obvestilo, ki so ga po telefonu sporočili iz Grover’s Milla. Samo trenutek, prosim. Najmanj 40 ljudi, med njimi šest konjenikov, je mrtvih obležalo na polju, vzhodno od vasi Grover’s Mill, njihova trupla so ožgana in zmaličena do nerazpoznavnosti.

Bitje – Marsovec – preprosto zdrsne v svojo napravo in se znova pojavi, ko krmili ogromno trinožno vozilo, oboroženo z ubijalskim žarkom, ki z lahkoto odstrani 7.000 oboroženih vojakov. Nato ljudstvo nagovori minister za notranje zadeve:

Državljani naroda, ne bom skušal prikriti teže položaja, v katerem se je znašla država, niti skrbi vaše vlade, da bi zaščitila življenja in lastnino svojega ljudstva … Moramo nadaljevati s svojimi dolžnostmi, vsi in vsak med nami, da se bomo lahko zoperstavili temu uničujočemu nasprotniku kot narod, združen, pogumen in predan ohranitvi človeške vladavine na tej Zemlji.¹

Vlada je brez moči – tako so mislili milijoni Američanov. Toda šlo je za prevaro. Datum dogodka: 30. oktober 1938.

Panika

Vir: Kongresna knjižnica

Ta dogodek je zapisan na straneh sodobne zgodovine in še danes se govori o njem. Takrat je po vsej državi nastopila masovna histerija. Ljudje so zbežali z domov in prijeli za orožje, da bi se branili. Tisoči so klicali policijo, mobilizirana je bila celo narodna garda. Stikalna plošča časopisa New York Times je bila preobremenjena. Nek klicatelj je vprašal: »Kdaj bo konec sveta?«²

Vendar pa je vse to sprožila izmišljena radijska oddaja. Bodite pozorni – radijska oddaja. Poslušalci niso imeli današnjih vizualnih ‘koristi’ hollywoodskih posebnih efektov. Zadoščala je njihova domišljija. Šlo je zgolj za igro, ki jo je predvajal svetovno znani igralec Orson Welles. Njegova igralska družina je imela tedensko oddajo, znano kot The Mercury Theater (Merkurjevo gledališče), toda tistega dne so se odločili, da v počastitev noči čarovnic izvedejo realnočasovno verzijo znanstvenofantastičnega romana Vojna svetov, pisatelja H. G. Wellsa, o marsovski invaziji Zemlje. Zamislili so si, da bi bila igra podobna pristni oddaji z novicami. Čeprav je napovedovalec to pojasnil na začetku oddaje, nato celih 40 minut niso ponovili pojasnila.

Kaj je sprožilo takšen odziv? V državi ni bilo toliko videnj NLP kot danes. Ni bilo raket in reaktivcev še niso izumili. Kaj bi lahko navdihnilo ljudi, da so tako zlahka verjeli v invazijo z Marsa? Mnogo let pred tem je amaterski astronom Percival Lowell v svoji knjigi Mars and Its Canals (Mars in njegovi kanali) trdil, da so starodavne civilizacije na Marsu zgradile kanale. Po objavi omenjene knjige so se številni začeli spraševati o življenju na Marsu.

Navkljub popolni odsotnosti trdnih dokazov, ki bi potrjevali mnenje, da na drugih planetih morda obstajajo bitja, so ljudje temu z veseljem verjeli. Predpostavljali so tudi, da je ta tuja rasa imela napredne tehnologije. V bistvu je s tem sodobni pojav NLP (neidentificiranih letečih objektov) pristal! Invazija Nezemljanov se je začela – vsaj v mislih množic.

Moč vplivanja

Oddaja je potekala v času, ko so se globalna trenja zaostrovala. Na vidiku je bila naslednja svetovna vojna in običajno je bilo, da so radijske oddaje prekinjali z novicami o najnovejših grožnjah nacistične Nemčije. Nastopila je tudi sodobna tehnološka doba s svojim potencialom za množično uničenje, čemur je bil svet prvič priča med pokoli velike vojne. Še pomembnejši pa je bil obstoj množičnih medijev. Oddaja je lahko dosegla ves narod in prebivalstvo prepričala o nečem, kar ni bilo res. Nekaj let kasneje so Vojno svetov predvajali tudi v Santiagu v Čilu (leta 1944) in v Quitu v Ekvadorju (1949) ter pri tem sprožili podobno masovno paniko. Videti je, da so lahko splošno javnost, ki je postajala vse bolj odvisna od množičnih medijev, vedno znova pretentali.

Dorothy Thompson je v New York Tribune zapisala:

Gospod Orson Welles in The Mercury Theater of the Air so nenamerno naredili eno najosupljivejših in najpomembnejših demonstracij vseh časov. Dokazali so, da nekaj učinkovitih glasov skupaj z zvočnimi efekti lahko prepriča množice ljudi v povsem nerealistično, popolnoma fantastično trditev, in pri tem sproži paniko celega naroda. To so pokazali bolj prepričljivo od slehernega argumenta ter brezdvoma dokazali, kako osupljivo nevarna in kako nadvse učinkovita je popularna in teatralna demagogija …³

Orson Welles je pridobil več medijske pozornosti, kot bi si jo lahko kupil za milijon dolarjev. Še danes omemba njegovega imena prikliče spomine na eno najbolj razvpitih medijskih senzacij kar jih je svet videl. Pokazal je, kako mediji lahko z malo truda spremenijo javno dojemanje.

Danes mnogi NLP kulti, ki se znajo izkoriščati medije, vedo, da je najhitrejši način za pridobivanje pozornosti javnosti ta, da širijo kakšno popolnoma špekulativno trditev o tem, kako so jo popihali v letečem krožniku in srečali Jezusa na drugem planetu. Spojite znanstveno fantastiko in vero (v preobleki religije), pa vas bodo opazili. Ronald Story, urednik The Mammoth Encyclopedia of Extraterrestrial Encounters (Enciklopedija srečanj z Nezemljani), opaža:

… znanstvena fantastika je postala naš mit in znanost je postala naša religija. Predvsem zaradi vpliva medijev in strašno zapletenega sveta večina ljudi čedalje težje ločuje med fantazijo in realnostjo.⁴

Raeljanci, na primer, so NLP kult, ki je bil še pred nekaj leti le malo znan, zdaj pa trdijo, da imajo preko 55.000 pripadnikov. Na začetku leta 2003 so trdili, da so uspešno prišli do prvega otroka, ki je človeški klon, in sicer v družbi Clonaid, ki jo je ustanovil vodja sekte, Claude Vorilhon, znan tudi kot Rael. Raeljanci trdijo, da so Nezemljani ustvarili človeška bitja s kloniranjem, ko so prišli na Zemljo v letečih krožnikih pred 25.000 leti. Potem ko so navrgli kloniranje ljudi (kar je samo po sebi sporna tema), so raeljanci uspeli na široko promovirati njihovo znamko nezemljanske religije. Ko je razpravljal o tako imenovanih dosežkih Clonaidove glavne znanstvenice, Brigitte Boisselier, je Rael dejal:

Če ni res, potem piše zgodovino tudi z eno največjih prevar v zgodovini, kar je v obeh primerih čudovito. Kajti zahvaljujoč temu, kar počne zdaj, ves svet ve o gibanju raeljancev. To mi je zelo všeč.⁵

Ocenjeno je bilo, da je bila sekta raeljancev širom sveta deležna medijske pozornosti, vredne preko 500 milijonov dolarjev. Rael dodaja: »Ta dogodek mi je prihranil 20 let dela.«⁶

Kot bomo videli, živimo v dobi, v kateri bolj kot kadarkoli prej NLP prepričanja niso več specialnost pisateljev znanstvene fantastike. Postala so del glavnega toka.

Dogodki iz leta 1938 so se zgodili pred pojavom sodobnih posebnih efektov in tehnologije, ki danes prizore znanstvene fantastike spaja v resničnost. To je izrazito spodbudilo val vere v NLP in v življenje izven Zemlje. Danes je najbolj popularen žanr na svetu prav znanstvena fantastika. Postala je sodobna obsedenost in, kot je dejala Dorothy Thompson, mediji lahko vplivajo na misli množic ter hkrati strežejo lakoti po takem čarodejstvu.

Ob vsem tem je morda videti, kot da lahko celotni ‘pojav Nezemljanov’ razlagamo kot preveč bujno domišljijo navdušencev znanstvene fantastike in religioznih NLP navijačev, ki zgolj lovijo denar. Toda kljub temu da je vpliv znanstvene fantastike jasen, le-ta ni edini razlog za povečanje vere v obiske Nezemljanov. Obstajajo milijoni ljudi, ki imajo radi znanstveno fantastiko, tako kot jaz. Privrženci imajo izrazito drugačne življenjske nazore – nekateri verjamejo v NLP, drugi ne.

Toda videti je, da zanimanje za NLP zadosti več kot le brezdelni radovednosti glede skrivnostnega ali lakoti po intrigah. Gre za globja filozofska vprašanja, denimo o smislu našega obstoja, na katera večina hoče dobiti odgovore. In čeprav se večina tega ne zaveda, se njihovo zanimanje poraja iz religiozne potrebe ali hotenja. V nemški reviji Focus je navedena izjava sociologa Geralda Eberleina:

… raziskave kažejo, da so za možni obstoj Nezemljanov dovzetni zlasti ljudje, ki ne hodijo v nobeno cerkev, a trdijo, da so religiozni. Zanje je ufologija [proučevanje NLP] nadomestna religija.⁷

To religiozno hrepenenje nakazuje tudi razlog, zakaj je sodobno NLP gibanje prepleteno s tradicionalnimi religioznimi verovanji, še zlasti, kot bomo videli, s krščanstvom in Biblijo. Ronald Story je predstavil naslednji tehtni razlog za hitro sprejemanje NLP verovanj: na ljudi so vedno vplivale avtoritete; v zgodnejših časih so imeli glavni vpliv duhovniki, ki so vplivali na to, kako so ljudje skušali zadostiti svojim duhovnim potrebam. Tako piše:

Za razliko od zgodnjih časov danes odgovore na večino naših vprašanj o življenju in vesolju iščemo v znanosti. Svet je postal bolj materialističen kot duhoven, zato naše duhovne potrebe večinoma ostajajo nezadovoljene.⁸

Smo res sami? Kaj je smisel našega obstoja? Nam Nezemljani lahko pomagajo? V tej knjigi bomo skušali odgovoriti na ta vprašanja z raziskavo najboljših dokazov, ki so na razpolago.

Naj se zabava začne!

Če bi pred ne prav veliko leti trdili, da ste videli NLP, bi vas prijatelji čudno gledali. Danes skoraj vsak dan nekje na svetu poročajo o NLP. Trdijo, da se večino lahko pojasni z naravnimi pojavi (močvirski plini, planet Venera itd.). Vendar pa trmasto obstajajo primeri (običajno med 2 in 5 %), ki se jih ne da enostavno pojasniti. Poudariti velja, da odsotnost naravne razlage še ne pomeni, da se sčasoma ne bo kakšna pojavila, če bomo imeli dostop do vseh dejstev. In to, da se videnj ne da pojasniti z naravnimi pojavi, še ne pomeni, da jih povzročajo vesoljske ladje Nezemljanov.

Vendar pa je videti, da so ljudje željni verjeti, da Nezemljani obstajajo navkljub pomanjkanju trdnih dokazov in ogromnemu številu dokazanih prevar ter potegavščin. Številne raziskave javnega mnenja (Gallup, Roper, PBS/Nova) trdijo, na primer, da je do 20 milijonov Američanov videlo NLP. Šokantno je, da jih preko 4 milijone celo trdi, da so jih Nezemljani fizično ugrabili (dokaze teh trditev bomo obravnavali kasneje, tako kot vsa ostala vprašanja, postavljena v prvih poglavjih te knjige). Videli bomo, da obstajajo groteskni vidiki številnih takih ‘srečanj z Nezemljani’, ki nasprotujejo naturalističnim razlagam. Veliko resnega znanstvenega raziskovanja je namenjenega temu, da bi pojasnili ta pojav.

Ali lahko za tako velik delež prebivalstva rečemo, da ima preveč bujno domišljijo ali da ima privide? Večina med nami je nagnjena k temu, da premišljujemo nekako tako: »Obstaja preveč poročil, tako da se nekaj mora dogajati.« oz. »Kjer je dim, tam je tudi ogenj.« Natančnejši pogled pokaže, da se zares nekaj dogaja.

Leta 1947 je Gallupova javnomnenjska raziskava pokazala, da večina Američanov ni mislila, da so NLP nezemeljska plovila. William Alnor v svoji knjigi UFO in the New Age (NLP v novi dobi) navaja ugotovitev, da večina misli, » … da gre za iluzije, prevare, skrivna orožja ali pojave, ki se jih ne da pojasniti.«⁹

Po mnenju skeptikov kakor tudi ufologov se je tega leta začela sodobna NLP doba. Človeško dojemanje je spremenil izbruh videnj, ki je vžgal sodobno ufologijo.

Junija tistega leta je Kenneth Arnold, poslovnež iz Seattla, pilotiral svoje zasebno letalo nad Cascade Mountains v državi Washington, ko je zagledal nekaj nenavadnega. Naslednjega dne je časopis East Oregonian podal njegovo zgodbo:

Vir: wikipedia.org

Dejal je, da je včeraj ob treh popoldne videl devet letečih plovil, podobnih krožniku, letečih v formaciji. Bila so ekstremno svetla, kot da bi bila prevlečena z nikljem, letela pa so z izjemno hitrostjo. Ocenil je, da so bila na višini med 9.500 in 10.000 čevljev [okoli 3.000 m, op. prev.].Meril jih je od Mt. Rainierja do Mt. Adamsa ter tako izračunal, da so potovala z osupljivo hitrostjo okoli 1.200 milj na uro [okoli 1.900 km/h, op. prev.]. Dejal je, da je bilo videti nemogoče, vendar kljub temu verjame svojim očem.¹⁰

Plovila je opisal kot »podobna krožniku«, ker je trdil, da so se premikala kot »krožnički, ki odskakujejo od vodne gladine«, to pa je porodilo izraz »leteči krožniki«. Dogodek je vzburil domišljijo javnosti. Do konca leta 1947 so mediji poročali o več kot 850 videnjih. Ali lahko ta val pojasnimo na podlagi ljudi, ki so odtlej prečesavali nebo v pričakovanju videnja, ali pa je šlo za pristno povečanje aktivnosti NLP? Približno 150 izmed teh videnj je kasneje končalo v datotekah ameriške vojske v razvpitem projektu Blue Book (Modra knjiga).¹¹ To leto je zaznamoval tudi legendarni ‘Roswellov incident’, v katerem je dozdevno nezemeljsko plovilo strmoglavilo v Novi Mehiki, ameriško vojno letalstvo pa je v razbitinah plovila domnevno našlo trupla Nezemljanov (ta incident podrobno obravnavam kasneje v knjigi). Kmalu po izbruhu videnj se je ameriška vlada odzvala z vzpostavitvijo raziskovalne ekipe, ki naj bi odkrila resnico o NLP. Izvorno načrtovane, da bi zadostile rastoči fascinaciji javnosti, so uradne raziskave pojavov NLP potekale preko 20 let, najprej pod kodnim imenom projekt Sign (Znak) in Grudge (Nevolja), kasneje pa kot projekt Modra knjiga (slednji se je končal leta 1969; na preglednem listu poročila je pisalo: »Ničesar nimamo za pokazati.«)

Nekateri ‘visokoleteči’ doživijo ‘obisk’

V začetku leta 1947 večina ni ‘verjela’, danes pa je položaj povsem drugačen. Nekateri zelo vplivni trdijo, da so imeli izkušnjo z NLP. Izraz NLP, ki tehnično pomeni »neidentificirani leteči predmet«, je postal generični in opisuje celotni sodobni pojav, ki vključuje NLP, obiske Nezemljanov, ugrabitve s strani Nezemljanov itd. Tisti, ki so izkusili NLP, dosledno poročajo, da verjamejo, da nas Nezemljani morajo obiskovati z nekega drugega sveta ali celo iz druge dimenzije. Drugače rečeno, čeprav so bili pred incidentom neodločni glede možnosti NLP (za razliko od NLP skeptikov, ki pravijo, da se kaj takšnega ne more dogajati), po doživetju pogosto postanejo prepričani v resničnost NLP. Namesto da bi verjela, da še obstaja razumna razlaga za NLP, oseba v splošnem doživlja dogodek kot tako resničen, da to spremeni njeno dojemanje sveta, v katerem živi. Za večino ljudi to postane globoka izkušnja, ki spremeni stvarnost.

Javnomnenjske raziskave, ki kažejo na visoke številke videnj in obiskov, služijo utrjevanju mnenja, da »nas Nezemljani obiskujejo«. Skrajno neverjetne trditve postanejo novice, te pa spodbudijo še več vernikov, ki nato iščejo izkušnje. Razširjenost teh poročil spodbuja govorice o zarotah in vladnih prikrivanjih, pri čemer je argument sledeč: »To se je zgodilo številnim – vlada mora o tem kaj vedeti!« Gallupova raziskava je leta 1996 pokazala, da preko 70 % prebivalstva verjame, da vlada o NLP ve več, kot pa pove. Gre za zelo priljubljeno temo v filmih, kakršen je Independence Day (Dan neodvisnosti), in v seriji Men in Black (Možje v črnem).

Na primer: mednarodna postaja za novice CNN je trdila, da je bivši pomočnik nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona na sedanjo ameriško vlado naslovil peticijo, ki je zahtevala od vlade, da razkrije svoja skrivna poročila o NLP in ostalih povezanih incidentih. Nekdanji pomočnik, John Podesta, je dejal, da bi informacije

… znanstvenikom priskrbele podatke, ki bi jim pomagale pri določitvi prave narave tega pojava.¹²

Na CNN so nadaljevali:

Čeprav so si prislužili malo verodostojnosti, je primerov čudnih zračnih pojavov, ki kljubujejo razlagi, na pretek – bodisi da so jih videli tisoči prebivalcev Arizone, piloti komercialnih letal bodisi predsednik ZDA.¹³

Predsednik ZDA, na katerega kažejo v svoji izjavi, ni nihče drug kot Jimmy Carter. Svetovno najbolj znani vernik v NLP je postal leta 1976, ko je med predsedniško kampanjo javno spregovoril o svojih izkušnjah z NLP, ki so se zgodile leta 1969. Poročajo, da je dejal naslednje:

Bila je najbolj presneta reč, kar sem jih kdaj videl. Bilo je veliko, spreminjalo je barve in izgledalo je približno tako veliko kot Luna. Gledali smo ga deset minut, a nihče med nami ni mogel ugotoviti, kaj je. Eno je zagotovo: nikdar se ne bom posmehoval tistim, ki pravijo, da so na nebu videli neidentificirane leteče predmete. Če bom postal predsednik, bom vsak košček informacije, ki ga ta država ima o videnjih NLP, odprl javnosti in znanstvenikom. Prepričan sem, da NLP obstajajo, ker sem videl enega …¹⁴

Vir: Kongresna Knjižnica

Ne prezrite, kako ga je izkušnja spremenila. Postal je glasen zagovornik reševanja skrivnosti – zanj je bil dogodek resničen in skrivnosten. Toda ali bi ljudi moralo skrbeti? Potencialni bodoči predsednik najmočnejšega naroda na Zemlji verjame, da je v zvezi z NLP več, kot je videti. Poleg tega je spretno nakazoval, da je tedanja vlada prikrivala svoje informacije o NLP. Je taka nora izjava ogrozila njegove možnosti izvolitve? Očitno ne, saj je bil kasneje izvoljen. To kaže, kako razširjena so postala taka prepričanja. Njegove izjave niso več smatrali za skrajno. Dotlej je večina že verjela, da obstaja skrivnost, ki jo je treba rešiti, in mnogi so verjeli, da jim bo pri tem pomagal. Tudi njegova verodostojnost tekom let ni skopnela. Nekajkrat je bil nominiran za prestižno mednarodno Nobelovo nagrado za mir, ki jo je leta 2002 tudi dobil za svojo ‘državništvo’ pri reševanju svetovnih konfliktov.

Katere informacije je Carter uspel razkriti splošni javnosti med svojim mandatom? Videti je, da nobene, saj zadeve ni več javno izpostavljal. Izgleda, da neuspeh pri razkrivanju dokazov zgolj povečuje apetite NLP navdušencev. Mnogi verjamejo, da je Carter preprosto podlegel mednarodnim pritiskom in postal sokriv prikrivanja podatkov o NLP ali da so mu dostop do resnice onemogočile iste vladne agencije, ki so domnevno »skrile resnico o projektu Modra knjiga«.

Gre za priljubljeno temo ufologije, ki je bila zelo učinkovito uporabljena v uspešnici Dan neodvisnosti. V tem filmu Zemlja doživi globalno invazijo s strani sovražnih Nezemljanov. Ko pomočnik predsednika prizna, da predsedniku niso povedali vsega o predhodnih obiskih Nezemljanov (take reči naj bi bilo treba ves čas spremljati), predsednik zahteva celotno zgodbo. Z letalom ga nato odpeljejo v skrivno bazo, imenovano Področje 51, ki leži 90 milj severno od Las Vegasa v Nevadi. V tej vojaški ustanovi so domnevno izvajali raziskave in eksperimente na nezemeljskih plovilih in truplih, ki so jih pridobili iz razvpitega Roswellovega incidenta leta 1947 (kot bomo obravnavali kasneje, je dejansko prišlo do nekega incidenta v Roswellu).

Carterjeve izjave o NLP so sprožile alarm med kristjani tistega časa, saj je bil napaden njihov tradicionalni življenjski nazor. Če je Carter, ki se je smatral za ‘novorojenega’ kristjana, verjel, da so NLP, ki ga je videl, pilotirali Nezemljani, potem so taki komentarji nasprotovali nazoru številnih fundamentalnih kristjanov, ki verjamejo, da Biblija ne dopušča stvarjenja Nezemljanov na drugih planetih. Mnogi kristjani smatrajo Biblijo za nezmotljivo razodetje Boga Stvarnika. Nekateri NLP zanesenjaki, ateisti in ostali trdijo, da je Biblija »preživeta«, ker »so Nezemljani resnični«. Drugi pa so prepričani, da je Biblija dejansko poročilo o tem, kako so Nezemljani obiskovali Zemljo. Kakorkoli, videti je, da Biblija igra pomembno vlogo v NLP verovanjih. Kot bomo videli, domnevni nezemeljski obiskovalci pogosto namigujejo nanjo. Osupljivo! Je Carter zaradi videnja zavrgel svojo vero v Biblijo ali pa je sprejel, da NLP nekako morajo spadati v Biblijo?

Hipoteza o nezemeljskem (ETH)

Danes je okrog NLP verovanj zrasla nova, sodobna religija. Obstaja dobesedno na stotine NLP organizacij in skupno na deset tisoče knjig, spletnih strani in filmov, ki obravnavajo to tematiko. Obstaja tudi tisoče posameznikov (‘kontaktirancev’) in religioznih kultov, ki trdijo, da jih redno obiskujejo prijateljski Nezemljani ali da od njih dobivajo sporočila. Ufolog Richard J. Greenwell to opisuje takole:

Najbolj priljubljena in mikavna ideja o NLP je hipoteza o nezemeljskem (ETH),¹⁵ tj. ideja, da inteligentna bitja z drugih planetov obiskujejo Zemljo. Za nekatere je to več kot hipoteza in jo lahko najbolje opišemo kot verovanje.¹⁶

Zelo običajna nit, ki se vleče skozi taka verovanja, je, da so naši nezemeljski ‘vesoljski bratje’ v primerjavi z nami bolj evolucijsko razviti, tako fizično, kakor tudi duhovno, in da so tu zato, da bi nam ‘pomagali’ in nadzirali našo ‘evolucijo’. Ta trditev je kvantni skok od zgolj videvanja nepojasnjenih luči na nebu. Številni so prišli tako daleč, da so zaradi ‘teže dokazov NLP’ zavrgli konvencionalna duhovna verovanja ali jih vsaj na novo interpretirali (morda kot Carter). Jacques Vallée, eden najbolj znanih raziskovalcev NLP vseh časov, je zapisal, da se s temi verovanji spreminja sama družba:

Prepričanje v resničnost NLP se hitro širi na vseh ravneh družbe povsod po svetu. Knjige in revije se pojavljajo čedalje hitreje. Mladi ljudje iz NLP generacije (tisti, ki so bili rojeni takoj po drugi svetovni vojni in ki so odraščali z zgodbami o letečih krožnikih), ki so zasedli vplivne položaje v medijih, snemajo dokumentarce in pomembne filme … Mnogim temam včerajšnje protikulture lahko sledimo do ‘sporočil iz vesolja’, ki prihajajo od ljudi, ki so jih v štiridesetih in petdesetih letih kontaktirali NLP.¹⁷

Vallée je te besede zapisal že leta 1979, dve leti po tem, ko sta preko zaslonov zasijala filma Vojna zvezd in Bližnja srečanja tretje vrste, ki sta NLP pojav izstrelila še višje, vse do mere, ki ne kaže znakov upadanja.

Astronavt spregovori

Vir: NASA

Skeptiki pogosto komentirajo, da o večini NLP videnj poročajo amaterji, tj. laiki, ki ne bi ločili vremenskega balona od satelita. To lahko drži, vendar ne more odpraviti videnj, ki so jih imeli ljudje, katerih ne moremo imenovati laiki. Za primer vzemimo Gordona Cooperja, bivšega pilota ameriškega vojnega letalstva in astronavta NASE, ki je poročal, da je videl NLP med vesoljskim poletom leta 1963. Ameriški NBC News je poročal, da je Cooper med svojim zadnjim kroženjem okoli Zemlje na misiji Mercury pred svojo kapsulo videl, kako se mu približuje objekt z zelenkastim sijem. Trdili so, da so v času njegovega poročanja o tem incidentu videnje potrdili na svojem radarju tudi na postaji v kraju Muchea, severno od Pertha v zahodni Avstraliji. Veliko je zraslo iz tega incidenta in ufologi radi uporabljajo poročilo kot ‘dokaz’ s strani neodvisne, nepristranske in zanesljive priče (zaradi njegovega profila in vojaškega položaja). Najdete lahko na ducate spletnih strani, ki podpirajo to trditev (Cooperjev NLP je podrobneje obravnavan v kasnejših poglavjih knjige).

Toda v resnici Cooper tedaj ni bil nepristranski, saj je takrat že verjel v ETH. V intervjujih, ki so sledili, je trdil, da je NLP prvič videl v zgodnjih petdesetih in da je leta 1957 enega celo videl pristati v letalskem oporišču Edwards.¹⁸ Videti je, da je takšna predhodna vera skupni imenovalec številnih, ki trdijo, da so videli NLP ali doživeli izkušnjo ugrabitve. Karkoli se je v resnici zgodilo med znamenitim vesoljskim poletom Mercury, ni dvoma, da je bil Cooper tedaj že željan ufolog. O tej temi je nagovoril celo Združene narode. Julija 1978 je Sir Eric Gairy, ETH navdušenec in tedaj premier Grenade [otoška država v Karibih, op. prev.], sestavil peticijo z namenom, da Združeni narodi naredijo posebno skupino, ki naj bi raziskala NLP. Prepričan je bil, da Amerika molči, čeprav pozna ‘resnico’ o njih. Gordon Cooper je to idejo podprl in je med dolgoveznim govorom dejal:

Verjamem, da ta nezemeljska plovila in njihove posadke obiskujejo Zemljo z drugih planetov, ki so tehnološko naprednejši od nas. Imam občutek, da bi morali imeti na visoki ravni koordiniran program, s katerim bi znanstveno zbrali in analizirali podatke z vsega sveta, zadevajoče vsak tip srečanja. Z njim bi lahko določili, kako na najboljši način vzpostaviti prijateljski stik s temi obiskovalci …¹⁹

Med drugimi ufologi, ki so prisostvovali Cooperjevemu govoru, je bil dr. Allen J. Hynek, danes eden najbolj znanih in najbolj spoštovanih ufologov na svetu. Hynek, bivši skeptik, ki je nekoč zavračal videnja, češ, da gre za domišljijo ‘čudakov in norcev’, je ustanovil center za raziskave NLP (CUFOS – Center for UFO Studies) skupaj s prej omenjenim mladim Jacquesom Valléejem. Sprva je Hynek delal kot astronom – svetovalec pri projektu Modra knjiga. Skoval je tudi izraz »bližnja srečanja« kot del sistema klasifikacije, ki nosi njegovo ime (Hynek Classification System).²⁰ Izraz »bližnje srečanje tretje vrste« se nanaša na NLP, v katerem se vidi Nezemljane, tak pa je tudi naslov Steven Spielbergove filmske uspešnice iz leta 1977. V splošnem se verjame, da je filmski lik francoskega ufologa, imenovanega Claude Lacombe, osnovan na Valléeju. Hynek je bil pri filmu tehnični svetovalec in se za kratek čas v njem tudi pojavi v majhni vlogi. Ljubitelje filmov je pritegnil ‘element resnice’ – ravno dovolj, da je to porodilo razne teorije, prav kakor kasneje Dan neodvisnosti in njegovo namigovanje na Roswell in skrivne vladne baze.

Toda kljub sodelovanju težkokategornikov, kakršni so bili Hynek in ostali, Združeni narodi niso bili prepričani. Na to je morda vplivalo tudi Cooperjevo zavezništvo z Gairyjem, ki je bil v svoji državi izprijen in brutalen despot. Zares sta bila nenavadna naveza!

‘Vernik’ je bil tudi eden izmed največjih herojev 20. stoletja, general Douglas MacArthur, ki je v drugi svetovni vojni hrabro vodil zavezniške sile na Pacifiku. New York Times je leta 1955 poročal, da je MacArthur dejal:

Zaradi napredka znanosti se bodo morale vse države na svetu združiti, da bi preživele in naredile skupno fronto proti napadu ljudi z drugih planetov. Politika prihodnosti bo kozmična ali medplanetarna.²³

Naslednja verodostojna priča, katere prepričanja so imela velik vpliv, je bil bivši major marincev Donald Keyhoe. V poznih štiridesetih je bil eden prvih, ki je pravil, da ameriško vojno letalstvo prikriva informacije o NLP. Keyhoe je celo trdil, da ima številne dokumente in fotografije videnj NLP s strani pilotov – svojih vrstnikov iz vojske. Njegova knjiga The Flying Saucers Are Real (Leteči krožniki so resnični) iz leta 1950 je sprožila zelo burno nevihto prerekanj po celem svetu. Spletna reklama knjige ustrezno pravi:

Major Keyhoe je praktično z lastnimi rokami sprožil kvantni premik v naši kolektivni zavesti, ko je uspešno preusmeril vprašanje verodostojnosti od prič NLP k ameriški vladi in vojski.²⁴

Čeprav je zapisano mišljeno kot reklama, natančno prikazuje, kako se je teža dokazov spremenila, kar spet prispeva k obilici teorij zarot. Videti je, da odsotnost dokazov ni ovira. Vse, kar potrebujete, je ‘verodostojna’ priča, ki je imela izkušnjo, nato pa izzovete nekoga – denimo vlado – da »dokaže, da se ni zgodilo«. Žal tak način razmišljanja prežema kulturo ufologije, zaradi česar je zelo težko dobiti jasno zgodbo. Pri tolikih prevarantih, ki iščejo svojih pet minut slave, se je zahtevno prebijati skozi informacije, toliko bolj, ker poročila temeljijo na izkušnjah, ne na fizikalnih dokazih. Tipična pripomba se glasi, da »NLP morajo biti resnični zaradi teže dokazov«. Toda pri tem ne gre za težo empiričnih dokazov, pač pa za širjenje izkušenj v smislu »naj ti povem, kaj sem videl«. To ne zanika, da so se te izkušnje morda res zgodile, toda vsi smo že slišali ribiške zgodbe o tem, kako je ribica pri kasnejšem pripovedovanju postala metrska trofeja. K temu dodajte normalno človeško slabost glede potencialno spektakularne trditve o NLP in željne medije ter ufologe, ki trkajo na vaša vrata, pa se resnica spotoma pogosto izgubi, bodisi v poročilu priče ali pa v medijski varianti pripovedi. To daje predstavo o tem, kako težaven je lahko proces določanja resnice. Kljub temu pa bomo skušali določiti pravo naravo pojava.

Za razliko od navadnih čenč se mnoge izkušnje (zlasti srečanja, ki vključujejo ugrabitev) včasih prikliče v spomin med hipnozo, kar daje težo ideji, da ne gre za namerno poneverjanje. Izkušnje ugrabitve so zapletena tema, ki je obravnavana v posebnem poglavju.

Nekatera videnja so prestala preizkus časa zaradi številnih prič, ki so opazovale dogodek. Eno takih videnj je bilo 19. julija 1952, ko je nekaj hitro premikajočih se predmetov ‘brnelo’ okoli Bele hiše, domovanja ameriškega predsednika v glavnem mestu ZDA. Te objekte so videli na treh ločenih radarjih, vključno z washingtonskim mednarodnim letališčem in letalsko bazo Andrews. Podoben dogodek se je odvijal teden dni kasneje, zaradi česar so vzletela prestrezniška lovska letala F-94. Na tiskovni konferenci, ki je sledila, je bilo prisotnih največ predstavnikov medijev po drugi svetovni vojni, na Disneyjevem videu z naslovom Alien Encounters (Srečanja z Nezemljani), ki beleži ta incident, pa napovedovalec pravi:

To ni močvirski plin. Tudi ni jata ptic. To je dejansko vesoljsko plovilo, ki ga pilotira nezemeljska inteligenca – le eno izmed deset tisočev videnj, do katerih je v zadnjih 50ih letih prišlo na vseh celinah sveta.²⁵

Seveda se fantastičnih trditev o »nezemeljskih pilotih« ne da potrditi. Toda Disney ima prav, ko pravi, da obstajajo številna videnja po celem svetu; tu smo omenili le drobec slavnih oseb, ki trdijo, da so videle NLP.

NASA bi zagotovo vedela?

Po sami velikosti je NASA (National Aeronautics and Space Administration, tj. Ameriška nacionalna agencija za aeronavtiko in vesolje) svetovno največja agencija za raziskovanje vesolja. Med hladno vojno šestdesetih in sedemdesetih let so bile ZDA (preko NASE) in Sovjetska zveza vpletene v ‘vesoljsko dirko’. Državi sta druga drugo spodbadali v igri preseganja, da bi pokazali uspeh svojih političnih ideologij.

Napredek tehnologije je bil zelo hiter. Sovjeti so 4. 10. 1957 v vesolje izstrelili prvi objekt, Sputnik (rusko za »sopotnik« ali »satelit«), samo 12 let kasneje pa je na Luni pristalo vesoljsko plovilo s posadko in se varno vrnilo na Zemljo. Večina bi rekla, da je NASA zmagala dirko. Toda nikdar več niso dosegli vrtoglave priljubljenosti, kakršne so bili deležni, ko je astronavt Neil Armstrong naredil prvi korak na površju Lune 20. 7. 1969 med misijo Apollo 11.

To je bil eden najbolj trajnih in najbolj gledanih dogodkov v človeški zgodovini in prav verjetno eden najboljših trenutkov Amerike. Politični cilj je bil dosežen po zaslugi NASE in odprte denarnice. Do takrat, ko so potekale misije Apollo 14 in 15, so obiske Lune s posadko že smatrali za ustaljene in vsakdanje. Takrat so se mnogi začeli spraševati o brezmejnih stroških misij, zlasti ker na Luni ni bilo znakov življenja.

Čeprav je bilo načrtovanih veliko več misij, se je z Apollom 17 zaključilo eno največjih poglavij v zgodovini človeštva. V sedemdesetih so naftni šejki sprožili energetsko krizo, ljudje pa so občutili trpljenje in šok zaradi rastočih cen. V refleksni reakciji je bilo NASINO ‘preobilje’ skrčeno: ker je javnost morala paziti na svoje penije, je to doletelo tudi NASO.

Zaradi zmanjšanega proračuna so razvili plovilo, ki se ga da večkrat uporabiti, tj. ‘vesoljski čolniček’. Politika zategovanja pasu se je nadaljevala več let, tudi v devetdesetih, ko je NASIN administrator Daniel S. Goldin začel svoj »hitrejši, boljši, cenejši« program.

Toda po začetnem valu navdušenja nad vesoljskim čolničkom je zanimanje javnosti spet splahnelo, opravljanje laboratorijskih poskusov v vesolju pa ni pritegnilo pozornosti. Žal je raziskovanje vesolja doživelo dodaten udarec s tragedijo, v kateri je plovilo Challenger eksplodiralo kmalu po vzletu, pri čemer so umrli vsi člani posadke, med njimi tudi prva civilna astronavtka, učiteljica Christa McAuliffe. Ta dogodek je spet prižgal zanimanje javnosti, a iz povsem napačnih razlogov. Program vesoljskih čolničkov je bil prizemljen vse do prihajajoče rešitve. Program vesoljskih čolničkov je bil prizemljen, dokler niso dobili odgovorov. Mnogi so menili, da se bo NASA z nadaljevanjem omejevanja proračuna borila za preživetje. Vesoljski čolniček je nosil tudi komercialni tovor in porajala so se vprašanja, zakaj naj bi pri tem porabljali denar davkoplačevalcev. Videti je bilo, da NASA vse bolj izgublja na pomembnosti.

‘Rešitelj’

NASINA spletna stran pravi o Goldinu, čigar mandat je trajal od leta 1992 do 2001, naslednje:

Ko so ga imenovali za enega od stotih najvplivnejših v vladi, je National Journal zapisal, da »večina opazovalcev vesolja pravi, da je Goldin briljanten vizionar, ki je NASO vrnil z roba črne luknje.« Goldinova vizija je najvidnejša v njegovi obsežni strategiji raziskovanja vesolja. Program Origins (Izvor) je začel z namenom, da bi razumeli, kako se je vesolje evolucijsko razvilo, da bi izvedeli, kako se je začelo življenje na Zemlji, in da bi videli, če življenje obstaja tudi drugod.²⁶

Pod okriljem programa Origins je Goldin preusmeril glavno žarišče NASE v iskanje nezemeljskega življenja. V določenem smislu je to že ves čas bil eden od ciljev potovanj na Luno in načrtovanih obiskov Marsa. Misija na Mars s posadko je bila načrtovana že za osemdeseta, toda ko so sonde obiskale površje tega planeta in odkrile, da je brez življenja, podobno kot Luna, je razlog za potovanje postal nezadosten, zlasti v času zategovanja pasu. Ker je bil Apollo ustavljen, je NASA ostala brez večjih projektov ali realne usmeritve.

Z Goldinovimi agresivnimi reformami upravljanja so bili letni proračuni zmanjšani, kar je pomenilo znižanje za 40 milijard dolarjev glede na prejšnje proračunske načrte.²⁷

Goldin je postal rešitelj NASE. Preko domišljene spremembe vodenja je javnost mislila, da se NASA zdaj zanima za iskanje nezemeljskega življenja. V ozračju, kjer je znanstvena fantastika ‘zakon’, je vladna agencija spet postala pomembna – še več kot to, saj je zdaj spreminjala domišljijo javnosti, namesto da bi sopihala za njo.

Moč ideje nezemeljskega življenja je bila izdatno pokazana, ko so leta 1996 mediji poročali o »dokončnih dokazih za življenje na Marsu«.²⁸ NASIN adut ni bil ET vesoljček v živo, pač pa majhen kos kamnine, ki so ga našli na Antarktiki (to je podrobno obravnavano kasneje v tej knjigi) in naj bi vseboval fosilizirane bakterije z Marsa. To odkritje je nenadoma spet vžgalo zanimanje za aktivnosti NASE. Naslovnice časopisov po vsem svetu so kričale: »Dokaz, da je na Marsu življenje!« Implikacija je bila očitna: »V vesolju je življenje.« Dogodek je sprožil celo izjavo predsednika Billa Clintona:

Če bo to odkritje potrjeno, bo to zanesljivo eden izmed najosupljivejših vpogledov v naše vesolje, kar jih je znanost odkrila.²⁹

Dogodek je predstavljal ogromna publiciteto za NASO prav v času, ko je ameriški kongres razpravljal o tem, da bi ji spet zmanjšali financiranje. NASA je očitno uvidela, da ameriški kongres ne financira nepopularnih projektov. Videti je, da so se naučili prebrisano sodelovati v politični igri ter se priključili karavani nezemeljskega. Kamen z Marsa je bil številka ena na paradi, komentatorji pa so dejali:

Na vprašanje, kaj je bila vroča medijska tema leta 1996, bi mnogi odgovorili: Senzacionalna trditev, da so znanstveniki odkrili življenje na Marsu.³⁰

Naj je šlo za srečno naključje ali za briljantno orkestrirano početje, kamen z Marsa se je znašel na Zemlji takoj po filmski uspešnici Dan neodvisnosti.

Mnogi opazovalci so bili mnenja, da je napočil čas za odpravo na Mars. Trditve o tem, da je na Marsu voda, kakor tudi zanimanje, ki ga je vzbudil kamen z Marsa, je nakazovalo, da je vzdušje javnosti pravšnje. Med misijo Mars Pathfinder so leta 1997 (začela se je leta 1996) na Zemljo v živo poslali fotografije Marsovega površja in jih objavili na spletni strani NASE, ta pa je zabeležila preko 750 milijonov obiskov spletne strani. Agendi ETH/Nezemljani je pomagala tudi mreža CNN, saj so njene kamere stalno preklapljale v Roswell, kjer so poročali še o enem dogodku – 50. obletnici ‘incidenta v Roswellu’ leta 1947. V mesto je pridrlo na deset tisoče NLP navdušencev. Med aktivnostmi je bilo tudi tekmovanje z improviziranimi letečimi krožniki.³¹

Leta 2003 je bilo videti, kot da se bodo sanje približale uresničitvi, saj so pričakovali, da bo predsednik George W. Bush med svojim letnim nagovorom o stanju v državi (28. 1. 2003) najavil načrte o odpravi na Mars v okviru misije Prometheus. Ta misija je vključevala Nuclear Space Initiative (Iniciativo jedrskega vesolja) za razvoj prvega vesoljskega plovila na jedrski pogon, s katerim bi Mars lahko dosegli samo v dveh mesecih. Toda zanimanje javnosti se je preusmerilo na vojno z Irakom in predsednik je počakal z najavo.³² NASINI načrti so bili še enkrat prekinjeni, ko je 1. 2. 2003 vesoljski čolniček Columbia razpadel med vračanjem na Zemljo, pri tem pa je umrlo vseh sedem članov posadke. Nad vesoljsko agencijo je visela grožnja dodatnih zmanjšanj proračuna.

NASINE napovedi se niso izkazale za tako mračne. Ta negativni dogodek so pri NASI izkoristili za to, da so zaprosili za povečanje financiranja, da bi razvili boljša in varnejša vesoljska plovila. V začetku leta 2004 je predsednik Bush najavil, da bo NASA dobila izdatno finančno injekcijo v okviru ameriških načrtov glede baze na Luni, v kateri bi stalno kdo bival, služila pa bi kot vmesni korak letom na Mars. To nakazuje, da lahko privlačnost odkritja nezemeljskega življenja premaga celo najtežavnejše razmere. Morda se v NASO vračajo ‘dnevi slave’.

NASA in ‘smisel življenja’

Jasno je, kako se je razpletla NASINA drama. NASA je bila na tem, da postane ‘samo še ena’ vladna agencija, vendar pa je pametno izkoristila popularno kulturo s tem, ko je kljub nedavnim nesrečam tržila svoje iskanje nezemeljskega. Popularna kultura je krepila vero v nezemeljsko življenje, zaradi česar je bila ideja močnejša kot kadarkoli prej. Usmeritev NASE je bila podana že 17. 1. 1996, ko je njen vodja Goldin v govoru pred Ameriškim astronomskim združenjem nanizal cilje svoje administracije. Dejal je:

Četrti cilj je iskanje Zemlji podobnih planetov, ki so morda primerni za življenje ali naseljeni, s pomočjo spektroskopskih meritev in neposredne detekcije.³³

Vsekakor dobimo vtis, da iščejo in morda pričakujejo, da bodo našli nezemeljske civilizacije (ne prezrite uporabe besede »naseljeni«). Ob tako provokativnih najavah lahko domišljija javnosti dobesedno ponori, saj te izjave ponujajo naslednje sporočilo: »Če jih najdemo in so naprednejši, razvitejši in starodavnejši, potem morda človeštvu lahko dajo odgovore, ki jih iščemo. Morda so tisti, ki od naših ‘vesoljskih bratov’ prejemajo religiozna sporočila, na sledi nečemu večjemu. Morda pa je tam zunaj vendarle nekaj.«

Čeprav to spodbujanje domišljije deloma sloni na znanstveni fantaziji in ne na dejstvih, je obet rešitve takšnih skrivnosti prijeten za javnost. NASA teh idej odkrito ne zanika in videti je, da svoje kvazireligiozne zamisli celo propagirajo. Njihova spletna stran Origins pravi:

NASIN program Origins skuša odgovoriti na dve večni vprašanji, ki smo ju premlevali ob starodavnih tabornih ognjih, a sta še vedno živi v današnjih učilnicah: “Odkod prihajamo? Ali smo sami?”³⁴ (poudarki v izvirniku)

To spominja na globlja filozofska vprašanja, ki smo jih omenili prej, in znova kaže na enega izmed vzrokov priljubljenosti celotne hipoteze nezemeljskega – človeštvo išče smisel, znanost pa je bog naše družbe. Ideja, da je tam zunaj nekaj večjega od nas, poganja raziskovanje vesolja, ki temelji na upanju stika z Nezemljani, ki nam bodo sposobni odgovoriti na naša vprašanja. Ljudje so očarani nad skrivnostnostjo.

Astrobiologija

Zgodba pravi, da je leta 1998 neznani uradnik NASE skoval novo tržno ime, da bi nadomestil nezanimiv vzdevek »planetarne znanosti«. Tako je nastal izraz »astrobiologija«. Sledi navedek s spletne strani NASA Origins:

Astrobiologija je preučevanje življenja v vesolju. Gre za novo raziskovalno področje, ki obravnava izvor, evolucijo, porazdelitev in usodo življenja, kjerkoli bi lahko obstajalo.³⁵

Bodite pozorni na to, da gre za »preučevanje življenja, kjerkoli bi lahko obstajalo«. Bruce Runnegar, vodja NASINEGA astrobiološkega inštituta (NAI), na enostaven način razlaga resnično motivacijo, ki je v ozadju spremembe imena:

To je poslanstvo, ki ga davkoplačevalci lahko razumejo in podprejo … Vsak hoče vedeti, od kod prihajamo in ali smo sami v vesolju.³⁶

Spet gre za populistični pristop, ki podžiga domišljijo – in prinaša financiranje. NASINA spletna stran nadalje pravi, da astrobiologija zajema znanosti, kot so biologija, kemija in geologija, ter da univerze že začenjajo s »tem zanimivim novim področjem, ki je za študente lahko tudi glavni predmet.«³⁷

Astrobiologija je vseobsegajoča v smislu, da ne vključuje le proučevanja življenja na Zemlji, pač pa tudi onkraj nje. Vendar vključuje še eno, bolje definirano področje, ki naj bi proučevalo dejansko življenje onkraj Zemlje. To je specialistično področje, imenovano eksobiologija.

Mnenje, da se za to področje specializirajo ‘objektivni’ znanstveniki, daje vtis, da nekaj pač mora obstajati. Vprašajmo se, kako lahko nekdo proučuje nekaj, česar do danes še niso opazili. Lahko bi bili cinični in dejali, da eksobiolog prejema plačo pod pretvezo.

Implikacije NASINE »kepe marsove kamnine« – tako imenovanega dokaza za nezemeljsko življenje – sežejo zelo daleč. Celo več let po dogodku je Carol Cleland s filozofskega oddelka univerze v Koloradu dejala:

Trditve so še vedno tako polemične kot takrat, ko so se pojavile, toda ljudje so dojeli, kako zlahka bi življenje lahko obstajalo drugod … To je bilo bolj kot karkoli drugega rojstvo astrobiologije kot resnega predmeta.³⁸

Priljubljeni znanstvenik in njegov verski cilj

Vir: NASA

Pokojni dr. Carl Sagan, odkrit ateist in pisec znanstvene fantastike, je idejo življenja na drugih svetovih sprejel že leta 1966. Leta 1998 je NASA ustanovila astrobiološki inštitut kmalu po odkritju marsovega kamna, o katerem se je burno razpravljalo. Žarišče NASE se bo v bližnji prihodnosti osredotočilo na iskanje ekstrasolarnih planetov (tj. planetov izven našega osončja – o tem je govora kasneje v tem poglavju). Skupaj z marsovim kamnom so te ‘vroče teme’ astrobiologijo katapultirale v ospredje sodobnega vesoljskega raziskovanja.

Sagan je bil prepričan v obstoj nezemeljskega življenja, čeprav je bil ETH skeptik (ETH izrecno pravi, da Nezemljani obiskujejo naš planet). Odigral je ključno vlogo pri prepričevanju javnosti o obstoju življenja v vesolju. Kot eden izmed najbolje prodajanih avtorjev je dobil Pulitzerjevo nagrado, njegova knjiga Cosmos (Vesolje) pa je postala najbolje prodajana znanstvena knjiga, objavljena v angleščini. Sledila je nagrajena istoimenska televizijska serija, ki jo je po ocenah videlo 500 milijonov ljudi.³⁹ Na začetku serije Sagan razglaša svoj pogled na vesolje, ko z navdihujočo sliko morskega vala v ozadju pravi:

Vesolje je vse, kar obstaja, kar je kdaj bilo ali kdaj bo.⁴⁰

Ta izjava kaže na Saganova ateistična in materialistična prepričanja – ni verjel, da je vesolje ustvaril Stvarnik kot judeo-krščanski Bog Biblije.

Sagan je kot svetovalec igral vodilno vlogo v vesoljskem programu NASE vse od njegovega začetka. Dajal je napotke astronavtom Apolla pred njihovimi lunarnimi poleti in bil vodilni eksperimentator pri planetarnih ekspedicijah brez posadke Mariner, Viking, Voyager in Galileo.⁴¹ Njegov vpliv pri usmerjanju in oblikovanju vizije NASE je dobro poznan. Kot ateist je verjel, da je evolucija (ideja, da se je življenje po naključnih procesih razvilo tekom milijonov let) dejstvo.

V njegovem mogočnem in izrazito protikrščanskem znanstvenofantastičnem filmu Contact (Stik), v katerem je sodeloval kot producent in scenarist (film temelji na njegovem zgodnejšem romanu), se trikrat postavi vprašanje, ali v vesolju obstajajo še kakšna bitja, odgovor pa se glasi: »Če jih ne bi bilo, bi bilo vesolje obupna potrata prostora.«

Nezemljani in povezava z evolucijo

Zaradi znanstvenih razlogov, ki jih bomo obravnavali kasneje, Sagan, prav tako kot NASA, ni verjel, da Nezemljani obiskujejo Zemljo v vesoljskih ladjah ali da so že kakorkoli komunicirali z nami ali vzpostavili stik z nami (ETH). Toda na osnovi njihovih dobro oglaševanih naporov o iskanju nezemeljskega življenja lahko zelo enostavno pridemo do zmotnega sklepa, da verjamejo.

Sagan v seriji Cosmos premišljuje o nepomembnosti človeštva in nas označi za »prašni delec, ki lebdi na jutranjem nebu«.⁴² Tako kot Sagan, tudi NASA očitno verjame, da drugod v tem ogromnem vesolju obstaja življenje. To izhaja iz njihovega nazora, da sta veliki pok in evolucija mehanizma ustvarjanja. Enostavno povedano: če se je evolucija zgodila na Zemlji, se je morala zgoditi tudi drugod v tem ogromnem vesolju (se spomnite Saganove pripombe o tem, da je vesolje potrata prostora, če v njem ni drugega življenja?).

Sagan je bil zaradi svoje priljubljenosti, vpliva v NASI in številnih častnih doktoratov (kakor tudi zaradi svojega pridobljenega doktorata) vodilna luč in predstavnik znanosti o vesolju, vse to pa je njegovim lastnim religioznim idejam o nastanku (gre za vprašanje ‘vere’, ker obravnava pretekle dogodke, ki se jih ne da opazovati) dalo spoštovanje brez primere. Čeprav je lahko verjel v nezemeljsko življenje, je bil zaradi svojega materialističnega nazora nastanka (materializem v smislu »materija je vse, kar obstaja«) vodilni dvomljivec v vse nadnaravno. Njegov pogled je nasprotoval številnim ufologom in pristašem kultov, ki verjamejo, da so nekatera NLP videnja, ugrabitve in obiski po svojem značaju nadnaravni in religiozni. Ne glede na to pa številni drugi verjamejo, da so starodavni verski spisi, vključno z Biblijo, spomini primitivnih družb, ki so svoje izkušnje srečanj z Nezemljani pomotoma smatrali za obiske bogov (ali celo demonov).

Mnogi kulti verjamejo tudi, da je bil namen teh starodavnih obiskov Nezemljanov, da nadzirajo evolucijo človeka. Večina ufologov smatra sodobno človeško raso za bolj razsvetljeno vrsto, ki bi morala zavreči ‘primitivne’ religiozne ideje naših prednikov. Mnogi trdijo, da današnje povečanje števila videnj, obiskov in ugrabitev pomeni, da so nam ‘vesoljski bratje’ prišli pomagat, da se dvignemo na naslednjo stopnjo razsvetljenja ali ‘duhovne’ evolucije.

Čeprav sta si nazor Sagana in skeptikov ter nazor NLP kultov nasprotna, kar se tiče duhovne razsežnosti nezemeljskega življenja, imata oba nazora religiozen pogled na vesolje – ta tvori del njihovih najglobjih verovanj o stvarnosti. Njihove ideje niso podprte z znanstvenimi ‘dejstvi’. Skupni imenovalec obeh taborov je vera v to, da se evolucija odvija že mnogo eonov na Zemlji in povsod po vesolju. Te točke ne moremo preveč poudariti – gre za temelj praktično vsake vere v nezemeljsko življenje, kakršnokoli naj bi že bilo. Videli bomo, da ima ideja o širom vesolja potekajoči evoluciji pomembne implikacije za našo raziskavo.

V nasprotju z mnenjem večine vera v evolucijo ni predpogoj za delo v vesoljski znanosti (ali v katerikoli drugi veji znanosti). Wernherja von Brauna, nemškega raketnega znanstvenika, ki je v drugi svetovni vojni delal pod nacisti, številni opisujejo kot »očeta NASE«. Von Braun je bil strasten raziskovalec vesolja, vendar iz razlogov, ki se zelo razlikujejo od NASINIH. Bil je kristjan, ki je verjel Bibliji, in je pričakoval, da bo raziskovanje vesolja razkrilo slavo Boga, ne pa zelenih možičkov. Pod njegovim navdihom je ekipa NASE razvila rakete, ki so prve Američane popeljale v vesolje med misijami Mercury, Gemini in Apollo, rakete Saturn V, ki so bile uporabljene med misijami Apollo, pa ostajajo največje izstrelitvene rakete. Omeniti velja, da tehnologija, ki je danes uporabljena v programu vesoljskega čolnička, neposredno izhaja iz vizije von Brauna in njegovega pionirskega dela. Zapisal je:

Težko razumem znanstvenika, ki ne prizna, da je v ozadju obstoja vesolja prisoten vzvišen razum.⁴³

Mnogi bi se strinjali z von Braunom, vendar bi dodali idejo, da je kar sámo vesolje sila, ki sama sebe evolucijsko razvija, ohranjuje in vodi ter lahko proizvede številne različne oblike življenja na raznolikih lokacijah. Ann Lamont je v svoji knjigi 21 Great Scientists Who Believed the Bible (21 velikih znanstvenikov, ki so verjeli Bibliji) o von Braunu zapisala:

Von Braun je bil močan kritik sodobne tendence, da se znanost poučuje z evolucionističnega vidika, ne da bi pri tem raziskali tudi kreacionistično alternativo. Prepričan je bil, da je tak pristop neznanstven … Verjel je, da je bil razlog za “osupljiv niz uspehov, ki smo jih imeli z našimi Apollo poleti na Luno … v tem, da smo se trudili, da ne bi česa spregledali. V enakem smislu znanstvene poštenosti potrjujem predstavitev alternativnih teorij nastanka vesolja, življenja in človeka … Vesoljski polet s posadko je osupljiv dosežek … za ogled spoštovanja vzbujajočih bogastev vesolja. Razgled … na ogromne skrivnosti vesolja bi moral le potrditi naše prepričanje v gotovost njegovega Stvarnika”.⁴⁴

Številni NLP kulti (npr. raeljanci) verjamejo, da je življenje na Zemlji ustvarila inteligenca od drugod. Tako na primer Nezemljanom pripisujejo zasluge za stvaritev neverjetno kompleksnih informacij, zapisanih v molekulah DNK, ki se nahajajo v vseh bitjih na Zemlji. Toda s tem problem ‘stvarjenja’ premikajo v zunanje vesolje, kajti moramo se vprašati, kdo je potem ustvaril Nezemljane. Ali pa so se razvili preko evolucije? Zaradi tega se človeštvo v iskanju odgovorov ozira v nebo.

Ko torej razmišljamo o tem, zakaj človek raziskuje zvezde in zakaj nekateri verjamejo v možnost nezemeljskega življenja, je potrebno obravnavati vse temeljne filozofije, vključno s Saganovo, von Braunovo in ostalimi.

Kaj NASA v resnici verjame?

Videti je, da je NASA storila le malo, da bi zmanjšala pomen ali celo naslovila idejo o nezemeljskih pilotih NLP ali ugrabitvah. Navzven je to videti čudno, če upoštevamo, kako veliko število ljudi po celem svetu trdi, da so imeli izkušnjo z NLP. Človek bi pomislil, da je ETH neposredno povezana s strokovnim področjem NASE. Vendar pa smo pokazali, da za njih ne bi bilo koristno, če bi te ideje zavrnili preveč striktno, saj bi se javnost nato lahko spraševala o smiselnosti njihovega raziskovanja vesolja. Kakšno je torej njihovo uradno stališče o tej temi?

Na njihovi spletni strani je moč najti le en uradni prispevek, ki je neposredno povezan s to zadevo. Tako pravi:

Nobena veja vlade ZDA trenutno ni vključena ali odgovorna za raziskovanje možnosti naprednih nezemeljskih civilizacij na drugih planetih, prav tako ni odgovorna za raziskovanje neidentificiranih letečih predmetov (NLP). Vojno letalstvo ZDA (USAF) in NASA sta izvajala ločene, neodvisne raziskave možnosti tujega življenja na drugih planetih, vendar pa nobena ni dala dejanskega dokaza, da na drugih planetih obstaja življenje niti da so NLP povezani z Nezemljani. Od leta 1947 do 1969 je letalstvo raziskovalo NLP [Modra knjiga in Condonovo poročilo], nato pa je bila NASA leta 1977 naprošena, da razišče možnost nadaljevanja preučevanj NLP. Po preučitvi vseh razpoložljivih dejstev je bilo odločeno, da nadaljnja raziskava ne bi ničesar doprinesla, saj ni bilo jasnih dokazov.⁴⁵

Lahko bi rekli, da je NASA do te teme rahlo nepoštena, saj njeni svetovalci očitno verjamejo, tako kot je Sagan, da je zelo verjetno, da na drugih planetih obstaja inteligentno življenje. Kaj se torej dogaja? Na eni strani uporabljajo iskanje nezemeljskega življenja kot razlog svojega vesoljskega programa, po drugi strani pa priznavajo, da nimajo dejanskega dokaza za obstoj življenja na drugih planetih.

Za ponazoritev te dozdevne neodkritosti vzemimo Pioneer 10 in 11, vesoljski misiji brez posadke, ki sta s seboj peljali majhne kovinske plošče, ter Voyager 1 in 2, ki sta nosila nekakšni časovni kapsuli, vse z namenom, da se Nezemljanom pokaže naš svet. Na Voyager-jih, izstreljenih 1977., so bili 12-colski, z zlatom prevlečeni bakreni diski, na katerih so bili zvoki in slike Zemlje. Omeniti velja, da je bil na čelu komiteja NASE, ki je bil vključen v izbiranje 115 slik in zvokov za te ekskluzivne fonografske posnetke, prav Carl Sagan. Dodana je bila še fonografska oprema in, zanimivo, sporočilo ameriškega predsednika in NLP vernika Jimmyja Carterja. NASI je to dalo ogromno publicitete, hkrati pa je služilo tudi namenom NLP vernikov. Mišljeno je bilo, da bosta Voyager-ja po zaključku prvotne misije, tj. po obisku planetov našega osončja, nadaljevala svojo pot onkraj našega sončnega sistema in spotoma raziskovala galaksijo. Voyager 1 je trenutno [2004 oz. 2011, op. prev.] od nas vsaj dvakrat bolj oddaljen kot Pluto (dlje kot vsi ostali objekti, ki jih je naredil človek) in se še naprej oddaljuje s hitrostjo 17 kilometrov na sekundo. Obe plovili na Zemljo še naprej pošiljata podatke preko t. i. vesoljske mreže (ang. Deep Space Network), a doslej še nista zabeležili nobenega vesoljskega popotnika.⁴⁶

NASA je za iskanje nezemeljskih civilizacij na oddaljenih zvezdah in galaksijah uporabila še drugačno metodo, in sicer preko nekoč izdatno financiranega programa SETI (Search for Extraterrestrial Intelligence, tj. Iskanje nezemeljske inteligence), kar je obravnavano v drugem poglavju.

Preobrazba popularne kulture

Danes je videti, da je družba povsem prepričana, da nezemeljsko življenje obstaja, na kar kaže dejstvo, da univerze ponujajo specializacije s tega področja. Vendar pa ni dokumentiranih primerov kakršnegakoli življenja na drugih planetih, kaj šele nezemeljskega srečanja.

Znanstvenike se smatra za razumne in objektivne osebe, ki imajo opravka samo z dejstvi. V tem smislu so postali veliki duhovniki naše družbe, nanje se gleda skoraj kot na nezmotljive. Operativna znanost (preučevanje delovanja sveta z ugotavljanjem in apliciranjem naravnih zakonov) je pripeljala do osupljive rasti tehnologije in odkritij. Zaradi tega se znanost približuje temu, da postane ikona čaščenja. Mnogi se k znanosti obračajo v iskanju nekakšne odrešitve, verujoč, da ima ključe do rešitev za vse težave sveta. Danes živi veliko ljudi, ki so nekoč mislili, da so laserji, potovanje na Luno in dlančni računalniki zgolj znanstvena fantastika. Če tako divje fantazije lahko postanejo znanstveno dejstvo v eni generaciji, potem oddaljena prihodnost zanesljivo obljublja skoraj brezmejni tehnološki razvoj. Če naša tehnologija lahko raste tako hitro, potem ni težko verjeti, da so drugod v vesolju civilizacije, ki so se razvijale mnoga tisočletja in so neverjetno napredne. To idejo močno propagirajo mediji in znanstvena fantastika.

Povsem normalno je, da znanstveniki začnejo z nedokazanimi idejami ali teorijami, toda večina običajnih ljudi tega ne ve. Znanstvena ‘dejstva’ se vedno razlagajo v okviru verovanj, znanstveniki pa si pogosto strastno nasprotujejo glede številnih temeljnih tem, še zlasti ko je govora o izvoru življenja. Nekatere ideje so preprosto nedokazljive. To kaže, da ‘znanstveni dokazi’ sami po sebi resnice ne dokazujejo neizpodbitno – pač pa je interpretirana znotraj ogrodja prepričanj, ki obstajajo že prej.

To se vidi pri astrobiologiji in eksobiologiji. Čeprav ni nobenega dokaza za kakršnokoli nezemeljsko življenje, so si sodobni astrobiološki evangelisti, kakršen je bil Sagan, že izdelali sliko, da nezemeljsko življenje mora obstajati, in sicer na osnovi svojih idej o tem, kako se je življenje moralo razviti na Zemlji (v preteklosti, ki se je ne da opazovati). Njihove ideje so močno vplivale na večino svetovnega prebivalstva. Toda kako so njihovi pogledi postali tako močni in vplivni? Videti je, da obstajata dva glavna razloga.

Prvi je, da znanost vpliva na naše življenje in ga preobraža. Sodobne komunikacije, letala in rakete, ki lahko nosijo jedrske konice ter uničijo mesta, so ‘skrčili’ naš planet. Prenos novic o spopadih na drugem koncu sveta lahko gledamo doma v živih barvah. Povsod po svetu so ljudje v realnem času z grozo gledali, kako se je svetovni trgovinski center sesedel po terorističnem napadu 11. 9. 2001.

Ista tehnologija, ki nam prinaša čuda in blagoslov, nam vzbuja občutek ranljivosti. Uvideli smo, da nas ne glede na to, kje na svetu smo, lahko prizadenejo reči, ki se dogajajo drugod, npr. jedrska eksplozija ali od človeka povzročeno onesnaženje, za katerega je videti, da povzroča globalno segrevanje in ozonske luknje.

Drug razlog je vpliv medijev, ki so s tehnologijo dobili sposobnost, da skoraj hipno predvajajo novice in dogodke. Domišljija javnosti je pod velikim vplivom tega, kako mediji razglašajo ideje in filozofije – zlasti v povezavi z znanostjo. Že smo govorili o NASI, ki je sama po sebi ikona dosežka, mediji pa o njenih podvigih (in s tem tudi njenih idejah) obširno poročajo. Televizijske oddaje, filmi in ostali popularni mediji so postali tako normalen del našega vsakdana, da podcenjujemo njihov vpliv na naše premišljevanje.

Če mislite, da popularni mediji nimajo tako neverjetnega vpliva, zakaj potem številne marketinške skupine porabljajo milijarde dolarjev za promocijo produktov? Ali lahko iskreno rečete, da se vaših čustev nikoli ni dotaknila nobena podoba s TV-zaslona, četudi se v napetem prizoru TV-drame niste skrili za blazino? In če ste gledali znanstvenofantastični film z NLP temami, ali ob tem niste pomislili, da morda, samo morda, vladajoči res vedo o tem več, kot nam povedo?

Nihče ni imun na moč slik, ki se skoraj presadijo v naše misli, kar je lepo ponazorila panika glede Vojne svetov. Celo Spielbergova Bližnja srečanja so, čeprav gre za znanstveno fantastiko, milijone napeljala k prepričanju, da so Nezemljani krivi za številne nepojasnjene pojave, kot so nenavadna izginotja ljudi in letal. Premetena kombinacija deloma resničnosti in deloma fikcije je močan in omamen koktajl, ki v naši domišljiji vzbudi ‘možne’ realnosti.

Mnoge tovrstne teme trenutne dogodke povezujejo z NLP. V hladni vojni petdesetih in šestdesetih let je bila na svetovnem prizorišču prisotna grožnja jedrskega spopada. Svetovna jedrska vojna bi zanesljivo uničila človeško življenje na Zemlji. Mnogi so verjeli, da so NLP rezultat skrivnih tehnologij, ki jih razvija bodisi sovražnik bodisi ‘domače moštvo’. Še danes je podobnih idej zarote na pretek. Vpliven znanstvenofantastični film, ki je zajel vzdušje svojega časa in v domišljiji množic dal zagona konceptu obiskujočih nezemeljskih NLP, je klasika iz petdesetih z naslovom The Day the Earth Stood Still (Dan, ko je Zemlja obstala).

Sila je z nami

Za večino 20. stoletja se je izkazalo, da so kavbojci in indijanci ter vojni filmi najbolj popularna oblika filmskih avantur in zabavnega eskapizma (zlasti po tem ko sta dve svetovni vojni prestrašili planet). Toda v zadnji tretjini stoletja je prišlo do ne ravno rahle spremembe. Čedalje popularnejši so postali znanstvenofantastični filmi, ki še vedno ostajajo priljubljeni. V svojih zgodnjih dneh so mnogi imeli grozljivo tematiko. Nekateri so bili obupne kakovosti in povsem brez realizma – kot smo že poudarili, je realizem, ali pa vsaj delček le-tega, ključen za to, da se nečemu lahko verjame. Čeprav so bili ti filmi popularni, bi le za zelo redke med njimi lahko rekli, da so bili kinematografski velikani. Nekateri so za prikaz obravnavanih tem prejeli dobre kritike, le redki pa so bili uspešni tako z vidika kritik kakor tudi z vidika zaslužka.

Znanstvena fantastika in sodobni posebni efekti so povprečnemu človeku nedvomno pomagali pri razumevanju ogromnosti in nenavadnosti vesolja. Pokazali so nam čudovite nove naprave in koncept ‘warp’, tj. potovanja, ki je hitrejše od svetlobe in temelji na ideji ‘zvijanja’ prostora. Odprli so nam čudne nove svetove in menažerijo grotesknih tujih bitij. Toda enemu filmu je uspelo pritegniti domišljijo množic kot nobenemu pred njim, pri čemer je prejel odobravajoče kritike in postal eden najdonosnejših filmov vseh časov. Ta film je bil Vojna zvezd.

Vojna zvezd (1977) Georga Lucasa je postala kinematografska klasika. Vsebovala je star stil eskapizma – ‘dobri fantje postrelijo barabe’ – in osupljive posebne efekte. Toda njena največja privlačnost je bila zgodba o človeški naravi – o tem, kako se soočamo z nasprotovanjem in izbiramo svojo življenjsko pot. Osredotočala se je na večni boj dobrega in zla v vsakem izmed nas ter na to, kako človeštvo najde svoj prostor v vesolju. Te duhovne teme so prevladovale v filmskem prikazu ‘Sile’ – skrivnostne energije, ki naj bi bila prisotna v vseh živih bitjih. Moč te ‘Sile’ se lahko uporablja za dobro ali za zlo. Gre za religiozno temo Nove dobe, ki pravi, da »je bog v tebi in tudi v vsem ostalem«. Ta isti neosebni bog je ‘Sila’, ki domnevno povezuje vsa bitja.

Zanimivo je, da je to tudi najbolj pogosta tema, o kateri ‘vesoljski bratje’ že leta pripovedujejo svojim zemeljskim sledilcem. Celo George Lucas je priznal naslednje:

V film sem vključil Silo, ker sem skušal pri mladih vzbuditi neke vrste duhovnost. … Mislim, da Bog obstaja. Ni dvoma. Toda kaj je ta Bog, ali kaj vemo o Bogu, o tem nisem prepričan.⁴⁸

Lucasu je uspelo. Obstajajo dobri dokazi, da je takšna popkultura v mnogih mladostnikih vzbudila vprašanje o tem, kako se je vse začelo. Neuradne raziskave iz srednjih šol kažejo, da večina verjame, da je vesolje naredil nek bog ali ‘sila’. Ni dvoma, da je prikaz človeške slabosti in njenega religioznega prizvoka pripomogel k temu, da so se gledalci poistovetili z boji glavnih likov. Popularna spletna stran s pregledi filmov pravi o originalni Vojni zvezd naslednje:

Vojna zvezd, osupljiva znanstvenofantastična mojstrovina Georga Lucasa, je verjetno eden najbolj inovativnih in zanimivih filmov, ki privablja generacije zvestih oboževalcev, ki so si za vedno vtisnili v spomin njene like in dialoge.⁴⁹

Pregled ustrezno opisuje, da je zapuščina Vojne zvezd preživela do danes. Prvič se je zgodilo, da je znanstvenofantastični film požel dobre kritike in velik dobiček ter vstopil v ‘mainstream’ popularnost, kar je bilo zagotovilo za to, da bodo še nadaljnji milijoni postali zasvojeni z znanstveno fantastiko. Sledila sta še dva filma, tako da je nastala trilogija, ki se je 1983. končala z Jedijevo vrnitvijo. Njihova dediščina je bila tolikšna, da se je režiser George Lucas približno 16 let po Jediju, leta 1999, lotil snemanja filmov, katerih zgodba opisuje dogodke pred originalno trilogijo. V enem izmed najbolj pričakovanih dogodkov zadnjega stoletja (da, bil je tako velik dogodek) je izšel film Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen. Takoj je postal številka štiri na lestvici filmov, ki so prinesli največ dobička.

Ogromnemu uspehu originalne Vojne zvezd je sledila dobesedno poplava podobnih filmov. Javnost ni mogla dobiti dovolj znanstvene fantastike. Celo zasedbo stare televizijske serije Zvezdne steze, ki ni bila več v produkciji in je bila obsojena na ponovitve, so znova vpoklicali v akcijo – toda tokrat je šlo za šest epizod na filmskem platnu. Zaradi uspeha filmskih verzij je sledila še TV-serija Zvezdne steze: Nova generacija. Novejša verzija je postala najbolj popularen TV-šov v zgodovini in tudi ta je vodila v številne ‘spin-off’ serije.

E. T. vesoljček, Osmi potnik (štirje filmi), Kokon (dva filma), Stik, Dune, Vojna ladja Galaktika, Časovni stroj, Peti element, Dosjeji X, Roswell, Dark Skies – seznam priljubljenih znanstvenofantastičnih filmov in TV-serij je veliko predolg, da bi naštevali vse. Kot merilo priljubljenosti znanstvene fantastike lahko služi tudi podatek, da so v času pisanja te knjige na lestvici vseh filmov, ki so prinesli največ dobička, kar štirje izmed petih filmov znanstvenofantastični (čeprav se seznam stalno spreminja). Ko analizirajo, kateri filmi so najbolj gledani, so znanstvenofantastični filmi redno na vrhu lestvice.⁵⁰

Videti je, da naraščajoča priljubljenost znanstvene fantastike in naraščajoče število videnj NLP ter domnevnih obiskov Nezemljanov hodita z roko v roki v neke vrste simbiozi. Ufolog Thomas Eddie Bullard pravi:

Znanstvena fantastika je napovedala veliko nauka o NLP in ta nauk se vedno znova nahaja v znanstveni fantastiki. Odnos je živahna dvosmerna cesta. Kakršnakoli že je narava NLP, nas raziskovanje znanstvenofantastične literature svari, da ljudje o teh objektih verjamejo in pripovedujejo reči, ki odražajo kulturološka pričakovanja ter skrbi, kakor tudi objektivna opazovanja. Poročila so kombinacija obojega, kulturoloških prepričanj in zaznavnih izkušenj. Veliko nedavne fikcije ima značilnosti pripovedk, pri katerih trend kaže na magijo in nadnaravno, ne pa na čuda tehnike. Podoben trend je viden v poročilih o NLP, saj je videti, da ugrabitve in druga videnja vključujejo nefizične objekte in nadrealistične izkušnje. Morda nastaja nova mistična zavest.⁵¹

Večina misli, da je ufologija ukoreninjena v znanosti in da bo preučevanje NLP pripeljalo do razlag nastanka življenja ter da bo človeštvo pridobilo zaradi tehnoloških sposobnosti domnevno superiornih nezemeljskih ras. Toda ne glede na to, kateri vidik NLP obravnavamo – teme znanstvene fantastike, preroška sporočila kultov ali iskanje odrešilnega futurističnega spoznanja – je videti, da odraža temeljno človeško željo po poznavanju smisla življenja in izboljšanju našega obstoja. Tudi mnogi komentatorji, navedeni v tem poglavju, so uvideli to duhovno povezavo. Ta ugotovitev močno govori v prid univerzalne vere, da gre v življenju za več kot zgolj naš boren, kratkotrajen, užitkov iščoč obstoj na tem planetu. V vsakem človeku je lakota po duhovnem. Vsako verstvo skuša rešiti skrivnost človekovega obstoja in njegovega smisla.

Morda je ufologija na poti, da postane svetovno najhitreje rastoča in najbolj zedinjajoča religija.

Leta 1960 je NASA naročila poročilo, s katerim so določili, kakšen bi bil učinek na družbo, če bi našli in objavili informacije o obstoju Nezemljanov. Prišli so do srhljivega zaključka:

Čeprav v neposredni prihodnosti odkritje inteligentnega življenja v drugih delih vesolja ni verjetno, bi do tega vendarle lahko prišlo kadarkoli. Odkritje inteligentnih bitij na drugih planetih bi lahko vodilo v vse-svetovni napor, da se vzpostavi stik z njimi, lahko pa bi tudi povzročilo obsežne spremembe ali celo propad civilizacije … Družbe, ki so bile prepričane o svojem položaju, so razpadle, ko so se soočile s superiorno družbo.⁵²

Ali to pomeni, da oblasti res prikrivajo resnico? Ali nas NLP počasi pripravljajo na spremembo? V nadaljevanju knjige se bomo podali globlje, odkrili dokaze o NLP in nezemeljskem življenju ter določili, ali človeštvo lahko najde odrešitev v zvezdah.