Ateizem potrebuje evolucijo

Ali evolucija ‘izhaja’ iz dejstev?

avtor: Calvin Smith
prevod: Jane Darnik

Objavljeno: 1. januarja 2015 (GMT+10)

freeimages.com

Vprašanje začetka (od kod vse izhaja) ima samo dva možna odgovora. Ali je vesolje nastalo samo od sebe ali pa ni. Če je nastalo samo od sebe, se je morala zgoditi nekakšna kozmična evolucija, da pojasni realnost. Če pa vesolje ni nastalo samo od sebe, potem mora biti Stvarnik. Ni tretje možnosti.¹

Mnogo ljudi je prepričanih, da teorija evolucije temelji na analizi golih dejstev, ki jasno potrjuje, da je bila evolucija resničen zgodovinski proces. Kot je rekel Richard Dawkins, vodilni evolucionist:

Obstaja na milijone dokazov, ki jim nobena razumna oseba ne more oporekati.²

Vendar ima vsaka oseba začetno izhodišče verovanja glede vprašanja začetka — prepostavko, ki jo sprejme za resnično brez dokaza, t.j. aksiom. Tudi če nekateri rečejo, da je začetno izhodišče njihovega verovanja rezultat analize dejstev, ki jih je pripeljala do tega izhodišča, ostaja dejstvo, da njihovo verovanje temelji na izhodišču, ki ga ni mogoče nadalje podkrepiti z dokazi.

Evolucionist Michael Ruse je to v bistvu priznal, ko je izjavil:

Evolucija, podobno kot religija, vključuje določene a priori ali metafizične predpostavke, ki jih na določenem nivoju ni mogoče empirično dokazati.³

Oglejmo si abstraktni primer. Če prva oseba reče: “Jaz verjamem A”, druga oseba pa vpraša: “Zakaj?” in prva odgovori: “Zaradi B”, tega ne moreta početi v nedogled (neskončna regresija). Lahko bi preigrali celo abecedo (zaradi C, zaradi D itd.), ampak prej ali slej se je treba ustaviti in reči: “Verjamem, ker verjamem”. Na koncu vsak prispe do točke, ko se enega prepričanja ne da utemeljiti z nekim drugim prepričanjem — v nasprotnem primeru to novo prepričanje postane začetno prepričanje.

Ko oseba privzame izhodišče, se vsi ostali podatki ponavadi obdelajo skozi ta ‘filter’, s čimer ta oseba vzpostavi svoj pogled na svet.⁴

Evolucija ‘izhaja’ iz ateizma

Za ateista je izhodišče aktivno verovanje v trditev, da ni Boga (a-theos), navkljub nekaterim revizionističnim trditvam, da gre le za odsotnost verovanja v Boga. Če začnemo s to predpostavko, kako lahko logično razložimo in pojasnimo splošno zaznana dejstva (vesolje, zemlja, raznolikost življenja, človeške izkušnje, itd.)?

5 točk ateističnega verovanja

1. (Naturalizem.) Treba je verovati, da je vse nastalo skozi naturalistične procese, saj je začetna predpostavka, da ne obstaja um, inteligentni ustvarjalec ali ‘vodnikova roka’, ki bi bila odgovorna za obstoj.

2. (Od preprostega h kompleksnemu.) Verovanje, da je naše vesolje že ob nastanku bilo tako raznoliko in kompleksno, ni vzdržno. Zato je moralo biti, in predvidoma še vedno poteka, neznansko število sprememb snovi skozi čas. Ti procesi so morali povzročiti, da se je snov spreminjala iz preprostih v bolj kompleksne oblike.

3. (Dolgo obdobje.) Da se lahko pojasni izredno raznolikost stvari v vesolju, so morali ti procesi potekati skozi dolgo obdobje.

4. (Ljudje so spontane nezgode.) Človeška bitja so morala nastati skozi naturalistične, nevodene procese, zato niso nič posebnega v kateremkoli smislu, razen tega, da so na vrhu prehranjevalne verige. Vsak občutek morale ali etike je del naturalističnega razvoja in zato ni v nobenem smislu absoluten.

5. (Evolucija.) Končni zaključek je, da je vse, kar doživljamo, rezultat procesa, ki bi ga lahko imenovali »samostvarjenje«.⁵ Velja opozoriti, da čeprav je »samostvarjenje« v osnovnem smislu absurdna ideja (ker nekaj ne more storiti ničesar, dokler ne obstaja), novi ateisti, med njimi Lawrence Krauss, dejansko predlagajo tak neznanstveni nesmisel.)

Vsi poglavitni elementi velike teorije evolucije (kozmološka, geološka, kemična, biološka in človeška evolucija) so preprosto logična filozofska izpeljanka iz prvotne zamisli klasičnega ateizma glede sveta, v katerem živimo. Do vseh teh zaključkov bi prišli iz preprostega splošnega verovanja, da Bog ne obstaja (ateizem), še preden bi upoštevali kakršnekoli fizične dokaze. Od tu dalje pa bi lahko vsako opaženo dejstvo razložili skladno s tem pogledom. Dejstva bi potem združili in ustvarili zgodovino vesolja, ki podpira takšno verovanje.

Ti začetni izhodiščni aksiomi so ostali enaki skozi zgodovino. Ideja evolucije ni sodobna zamisel. Antični Egipčani, Babilonci, Hindujci, Grki in Rimljani so imeli ideje o milijonih let trajajoči in/ali biološki evoluciji v svojih verovanjih, ne da bi imeli dostop do dejstev, ki se dandanes v splošnem smatrajo za dokaz evolucije (geološki steber, DNK, naravna izbira, radiometrično datiranje, fosili človečnjakov itd.).

Bolj sodoben primer je ateistični dedek Charlesa Darwina, Erasmus Darwin, ki je zasnoval in objavil naturalistično razlago sveta (v svoji knjigi Zoonomia leta 1794) 65 let pred Charlesom. Zajete so bile ideje, da je Zemlja nastala iz kozmične eksplozije, da se je življenje začelo v morju, postalo vedno bolj kompleksno in na koncu so nastali ljudje, vse to pa je trajalo milijone let. Ponovno opazite, da so bile te predpostavke izpeljane brez upoštevanja splošnih ‘dokazov’, na katere kažejo evolucionisti danes.

Zakaj začeti s konceptom ateizma?

Sveto pismo pravi, da so nespreobrnjeni ljudje v uporu proti Bogu. Najvišja stopnja zavrnitve neke osebe je zanikanje njenega obstoja (od tod izrek “Zame ne obstajaš”). Nekateri zavračajo Boga do te mere, da zanikajo Njegov obstoj. Zanikanje Boga je pogosto izraženo v [ne]slavni izjavi ateista Nietzscheja: “Bog je mrtev.”

Čeprav so bile v zgodovini osebe, ki so se razglašale za ateiste, je bil za preudarne mislece koncept vedno vprašljiv (predvidoma zaradi znanstvene in filozofske nelogičnosti ter očitnih moralnih značilnosti tega sistema). Na primer, Sir Isaac Newton (nedvomno največji znanstvenik vseh časov) je dejal:

Opozicija proti pobožnosti je ateizem v opredelitvi in malikovanje v praksi. Ateizem je tako nesmiseln in odvraten za človeštvo, da ni nikoli imel veliko zagovornikov.⁶

Nekateri imajo napačen vtis, da je evolucija sama ‘znanstvena’. Vendar na začetku niso bili znanstveniki tisti, ki so sprejeli teorijo evolucije Charlesa Darwina. Najprej so Darvina najbolj podpirali naturalisti in svetopisemski skeptiki, bodisi znanstveno usmerjeni ali ne.

Mnogi brilijantni znanstveniki so se nemudoma uprli darvinizmu. Med njimi so bili: fizik James Clerk Maxwell (odkritelj elektromagnetizma),⁷ Louis Pasteur (začetnik imunizacije in razvijalec osnovnega zakona biologije [biogeneza]),⁸ Lord Kelvin (začetnik termodinamike in čezatlantskega telegrafa)⁹ in Louis Agassiz (ustanovitelj sodobne ledeniške geologije).

Slavni matematik, astronom in član Kraljevskega društva, Sir John Herschel, je darvinizem zavrnil kot “zakon zmede in nereda”.¹⁰ Richard Owen, nadzornik Oddelka za naravno zgodovino v Britanskem muzeju, je tako razburil Darwina s svojim nasprotovanjem njegovi teoriji, da je Darwin nazadnje priznal, da ga ne mara!¹¹ William Whewell, ugledni znanstveni filozof (avtor Zgodovine induktivnih znanosti), je prepovedal Nastanek vrst v knjižnici v Cambridgu. Poleg teh so darvinizem in spremljajočo zgodovino Zemlje, ki naj bi trajala milijone let, zavrgli tudi številni svetopisemski geologi.

Mnogi so smartali, da je darvinizem neznanstven. Profesor Johann H. Blasius, direktor Nemškega muzeja naravne zgodovine v Braunschweigu, je v intevjuju dejal: “Zelo redko naletim na znanstveno knjigo, ki bi podajala tako daljnosežne zaključke s tako majhnim številom podpornih dokazov. … Darwin želi pokazati, da so ene vrste izšle iz drugih vrst.”^12,13

Po drugi strani pa so samooklicani ‘svobodomiselni’ posamezniki kot Charles Lyell želeli “znanost osvoboditi od Mojzesa”; ljudje kot samorastni agnostik Thomas Huxley in neslavni goljuf Ernst Haeckel¹⁴ (z globoko zakoreninjenimi protibiblijskimi idejami o nastanku in sovraštvom do biblijskega nasprotovanja rasizmu) so navdušeno podpirali Darwinovo knjigo. Spet drugi iz teoloških vrst, npr. teistični evolutionist Asa Gray in rasistični teolog Charles Kingsley, pa so bili nagnjeni k naturalističnim pojasnilom nastanka že pred sprejetjem darvinizma.

Od začetka znanstveno plodovitega sredjega veka do pred približno 200 leti je glavni pogled na svet v zahodni civilizaciji temeljil na krščanstvu in svetopisemskih zgodbah ter konceptih prava in morale, ki so iz tega izšli. Danes je povsem drugače, krščanstvo in Sveto pismo sta skoraj popolnoma odrinjena iz javnega življenja. Poučevanje Svetega pisma in celo promocija svetopisemske moralnosti sta na mnogih mestih dobesedno prepovedana in v večini javnih šol se poučuje le en pogled na nastanek, tj. evolucija.

Veliko ljudi danes verjame v teorijo evolucije, ker šolski sistemi in mediji, ki jih nadzoruje država, v zahodni civilizaciji povsod učijo evolucijo kot ‘dejstvo’ in ‘znanost’, in to celo do te mere, da je učenje evolucije samovzdržen koncept. Ker ideja evolucije namesto teističnega podpira naturalistični pogled na svet, mnogi (celo taki, ki so odrasli v veri v Boga) sklepajo, da je ateizem resničen in ga vzamejo za začetno izhodišče.

Vendar evolucija ne izhaja iz dejstev. Dobro bi bilo, če bi ljudje ponovno preučili začetno izhodišče ateizma. Takozvani ‘dokazi’, ki podpirajo ateizem s pomočjo evolucije, se ne skladajo — kot to kaže naša nova nagrajena knjiga in documentarec Evolution’s Achilles’ Heels (knjiga Ahilove pete evolucije obstaja tudi v slovenščini, op. prev.). Če privzamemo svetopisemski pogled na svet, se to, kar zaznavamo v od Boga ustvarjenem svetu, ujema s tem, kar spoznavamo v Njegovi besedi, in ni potrebe po ‘magičnih faktorjih’, ki so v evolucijski razlagi nastanka nekaj povsem vsakdanjega.